Predlogi gospodarstva za zmanjšanje administrativnih obvez po Zakonu o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD)
Podpora predlogu delovne skupine na MJU
Gospodarska zbornica Slovenije v celoti podpira Poročilo o oceni administrativnih stroškov s predlogi za zmanjšanje in odpravo administrativnih bremen v zvezi z Zakon o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD). Pripravila ga je delovna skupina, v katero so bili vključeni tudi predstavniki GZS.
Slovensko gospodarstvo pričakuje, se izpelje postopek za spremembo nacionalne zakonodaje in izvede prilagoditev minimalnim standardom EU, oziroma standardom, ki jih imajo države članice EU (primerljivo) in s tem uveljavitev izjeme za manjše delodajalce oziroma samozaposlene in uveljavitev kriterijev zahtevnosti, glede na rizične skupine posameznih delovnih področij.
Pri tem pa poudarjamo, da ne gre za zahteve, ki bi zmanjševale raven varnosti pri delu. To ni namen ne merjenja administrativnih stroškov, niti ukrepa odprave administrativnih ovir, temveč zgolj in izključno odpraviti nepotrebne administrativne ovire. Posebej to velja za samostojne podjetnike in enoosebne družbe v tistih dejavnostih, kjer ni posebnih nevarnosti pri delu.
Slovenska zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu namreč v primerjavi s predpisi EU, ki določajo minimalne zahteve glede varnosti in zdravja delavcev pri delu, določa višje standarde, ki so višji tudi v primerjavi s povprečjem držav članic EU. Eno od področij, ki ga slovenska zakonodaja na neprimeren in »strožji« način vključuje v sistem varnosti in zdravja pri delu, so samozaposleni, ki ne zaposlujejo delavcev.
Zato GZS podpira ključne predloge sprememb in sicer:
1. Opredelitev delodajalca naj se uskladi z EU direktivo:
V Sloveniji smo v pojem delodajalca zajeli tudi samozaposlene, ki ne zaposlujejo in v to kategorijo ne bi smeli biti zajeti in jim je bilo pri tem naloženo vso administrativno in drugo breme, kakor ostalim gospodarskim subjektom, ki zaposlujejo in imajo resnično vlogo delodajalcev. Pri tem je potrebno poudariti, da ta kategorija predstavlja več kot 71000 subjektov. Zato je nujno potrebno, da se na nacionalnem nivoju iz kategorije delodajalcev izvzamejo samozaposleni in druge fizične osebe, ki ne zaposlujejo, hkrati pa se pri obveznostih, ki so določene z okvirno direktivo opredelijo izjeme za majhne delodajalce v dejavnostih, kjer ni povečanih tveganj za varnost in zdravje pri delu.
2. Izjava varnosti z oceno tveganja naj se v opredeljenih primerih poenostavi:
Za samozaposlene, ki nimajo statusa delodajalca in ne opravljajo nevarnih del (potrebna je natančna klasifikacija), ni potrebe, da sprejemajo izjavo varnosti z oceno tveganja. Večina držav EU, kjer samozaposleni nimajo statusa delodajalca, ima takšno ureditev.
Poleg tega ni smiselno, da mikro podjetja v dejavnostih, kjer ni nevarnosti, sprejmejo izjavo varnosti z oceno tveganja v celotni obliki (predlog: poenostavljena oblika).
3. Optimiranje obveznega usposabljanja zaposlenih za izvajanje prve pomoči:
Za samozaposlene, ki ne zaposlujejo in majhna podjetja, kjer ni nevarnosti, trenutno potekajo zamudna in preobsežna usposabljanja za izvajanje prve pomoči, kar poleg oportunitetnega stroška izgube delovnega časa povzroča tudi nepotrebne stroške. Predlog je izločitev zgoraj omenjenih poslovnih subjektov iz usposabljanj oziroma usposabljanja izvesti v poenostavljeni obliki.
4. Optimirati opravljanje rednih in preventivnih zdravstvenih pregledov:
Samozaposleni, ki ne zaposlujejo in mikro ali majhna podjetja, kjer ni povečanih nevarnosti, opravljajo zgolj predhodne in obdobne zdravstvene preglede. Prav tako bi bilo potrebno za omenjeno skupino poslovnih subjektov podaljšati rok za preventivne zdravstvene preglede in vzpostaviti medsebojno povezano delovanje oziroma vloge zdravnika specialista dela in splošnih zdravnikov.
5. Optimirati usposabljanje delavcev iz varnega dela in požarne varnosti:
Periodične preizkuse iz varnosti in zdravja pri delu za samozaposlene, ki ne zaposlujejo, in mikro delodajalce, kjer ni povečanih nevarnosti, bi bilo potrebno izločiti iz začetnega usposabljanja in periodičnih preizkusov, za ostale pa frekvenco opravljanja ponovnega preizkuse iz varnosti in zdravja pri delu podaljšati iz dveh na pet let.
6. Zmanjšati obseg potrebnih evidenc delodajalcev:
Potrebno bi bilo pristopiti k poenostavitvam v zvezi z evidencami tako, da bi za evidenco štela vsa pridobljena dokumentacija, ki se nanaša na posamezen dogodek, in na ta način vzpostaviti sistem enotnih evidenc za vse delodajalce. Določeni podatki so vsebovani že v izjavi o varnosti v delu, kjer so opredeljena delovna mesta, kar posledično pomeni nepotrebno podvajanje.
7. Optimiranje obveze, da morajo delodajalci določiti strokovnega delavca, ki opravlja naloge varnosti in zdravja pri delu:
Trenutna zakonodaja ne opredeljuje izjem za samozaposlene, ki ne zaposlujejo, in mikro podjetja, kjer ni povečane nevarnosti. Predlagamo izločitev samozaposlenih, ki ne zaposlujejo, iz te obveze, pri mikro podjetjih, kjer ni povečane nevarnosti, pa določiti izjeme.
8. Optimirati obvezo delodajalca za periodične preizkuse in preglede delovne opreme:
Pregledi naj se opravijo v skladu z navodili proizvajalca, tam kjer jih ni (starejša delovna oprema), pa se doba pregleda zviša iz treh na pet let.
9. Odprava obveznosti delodajalca za pregled delovne opreme (stroji in vozila za delo pod zemljo) pred premestitvijo na novo gradbišče:
Omenjena obveznost predstavlja za delodajalce dodatno oviro pri pravočasnem zagotavljanju delovne opreme na posameznem gradbišču, zato se predlaga izločitev navedene obveze iz zakonodaje.
10. Odprava obveznosti delodajalca, da mora opremiti delovno opremo z veljavnim pisnim dokazilom o zadnjem opravljenem kontrolnem pregledu, če to delovno opremo uporablja izven kraja stalnega dela:
Omenjena obveznost predstavlja za delodajalce dodatno oviro pri opravljanju dejavnosti, zato se predlaga izločitev navedene obveze iz zakonodaje.
11. Skrajšanje roka, ko mora delodajalec o začetku del obvestiti inšpekcijo dela najmanj petnajst dni pred začetkom delovnega procesa:
Predlaga se skrajšanje roka, saj omenjen rok (15 dni) delodajalcem otežuje izvedbo del, oziroma uresničevanje terminskega plana (nefleksibilnost).
12. Optimiranje obveze delodajalca, ki mora za vsak obrat izdelati načrt obrambe in reševanja pred skupinskimi nevarnimi nesrečami, ki je sestavni del akta o varnosti in zdravju pri delu:
Načrt obrambe in reševanja pred skupinskimi nevarnimi nesrečami naj se povzame v poglavju izjave o varnosti z oceno tveganja.
13. Optimiranje obveze, da mora delodajalec svetu delavcev in sindikatu posredovati:
-
izjavo varnosti z oceno tveganja,
-
poročilo o stanju varnosti in zdravja pri delu in o izvedenih ukrepih;
Predlaga se javna objava v podjetju (intranet, oglasna deska).
14. Optimiranje obveze, po kateri mora delodajalec poročati pristojnim organom in predložiti:
-
letna poročila o izvedenih usposabljanjih,
-
letna poročila o nalogah, ki jih opravlja,
-
vseh skupinskih, hujših in smrtnih poškodbah pri delu,
-
vsakem pojavu eksplozije,
-
preučitvi razlogov in izpolnjevanju pogojev za odstopanja;
Predlaga se poenotenje obveščanja in posredovanja poročil enemu pristojnemu organu (interoperatibilnost – pridobivanje podatkov, ki obstajajo v uradnih evidencah, med organi po uradni dolžnosti).
Vsota finančnih prihrankov vseh zgoraj predlaganih predlogov, ki bi jih omenjene spremembe in poenostavitve prinesle za podjetja, znaša kar 88,3 mio € na leto, kar znaša 33,2 % vseh administrativnih bremen, ki jih zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu nalaga podjetjem.
Zahteva za zmanjšanje obvez, ki ne bo povečalo tveganj za zdravo in varno delo, prispevalo pa bo k večji konkurenčnosti celotnega gospodarstva, posebej pa samostojnih podjetnikov in malih podjetij, je zapisana tudi v Beli knjigi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva za leto 2008. Zato pričakujemo, da bo zadevna zakonska sprememba izvedena med prvimi prioritetami nove Vlade.
Če želite naše predloge oziroma predloge delovne skupine Ministrstva za javno upravo, Centra za odpravo administrativnih ovir podpreti, bo to povečalo argumente za takojšnjo spremembo zakona in naj vezanih predpisov. Posredujte jih na e-mail: suzana.domitrovic@gzs.si s pripisom v Zadevi: "Podpora odpravi AO v Zakonu o varnem in zdravem delu".
Objavljeno: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), 12.6.2008, www.gzs.si, Avtor: Alenka Avberšek
Vir: Moj spletni priročnik 26, 01. julij 2008, JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
