Poslovna etika - da ali ne
Etika je uporabna filozofija, ki govori o tem, kako naj ljudje ravnamo, kadar se znajdemo na razpotju med različnimi vrednotami. To velja za etiko nasploh, pa tudi za poslovno etiko in etiko poslovnega komuniciranja.
Seveda pa je mnogo ljudi, ki po površnem premisleku ali pa kar tako, iz lagodnosti, pravijo, da je umovanje o vrednotah in filozofiji etike preveč zapleteno in abstraktno ter premalo koristno, da bi se ukvarjali z njimi. Pravzaprav je malo tistih, ki hočejo aktivno sodelovati proti vrednotam drugih ljudi, ki so torej nemoralni, neetični, Več je slabičev, ki sicer vedo, da bi bilo prav etično odločati in moralno ravnati, ker pa to ni vselej udobno, so raje oportunisti. Poleg pokončnih ljudi, ki se aktivno zavzemajo za etiko, pa je seveda tudi obilo takšnih, ki so brezobzirni do lastnih in tujih vrednot, to so amoralni ljudje. Seveda etični in neetični ljduje, slabiči in oportunisti različno komunicirajo o osebnih in poslovnih zadevah, imajo različne odnos do etike poslovnega komuniciranja.
Tisti, ki jim je razmišljanje o etiki poslovnega komuniciranja odveč, seveda skušajo utemeljevati svoje stališče in ravnanje. Štiri pogoste utemeljitve, zakaj je prav, da management tu in tam neetično odloča in nemoralno ravna:
-
Interesi podjetja so lahko pred etičnostjo. To pomeni, da cilj posvečuje neetična sredstva za doseganje teh ciljev. Poleg tega gre ponavadi za kratkoročne interese, stališče pa je v nasprotju z dolgoročnimi interesi vodstva, podjetja in lastnikov.
-
Neetično delovanje bo ostalo prikrito. Že res, vendar je verjetnost odkritja nasprotno sorazmerna s posledicami, tveganje očitno ni v skladu z zaupniško vlogo managerjev.
-
Manager, ki neetično ravna zaradi (domnevnih) interesov podjetja, naj bi bil ob morebitnem odkritju deležen zaščite v podjetju. Pričakovanje je naivno, saj bo podjetje prednostno varovalo svoje skupne interese.
-
Neetično ravnaje ni izrecno v nasprotju s črko zakona in torej ni prepovedano. Delovanje med izrecno dovoljenim in izrecno prepovedanim pa lahko krši koristi in pravice udeležencev podjetja.
Poslovnežem naj se ne bi bilo potrebno ukvarjati z etiko, saj za to skrbijo "zakoni". Pravičnost, ki sicer sodi med pomembne vidike etičnosti, seveda opredeljujejo zakoni ter drugi normativni akti, ki so obvezni. Kdor jih ne spoštuje, ga doleti kazen, bodisi v delovni organizaciji bodisi v družbenem okolju. Sem sodijo številni predpisi in navodila, statuti in pravilniki, poslovniki in standardi. Vsi ti normativni akti temeljijo na vrednotah , ki jih pretežno usvojijo ljudje v širših in ožjih okoljih. To pa še en pomeni, da bi razreševali vsako dilemo med interesi in vrednotami, ki prinaša poslovno dogajanje. Razlogov za to je več:
-
Vsak pravni red opredeljuje, kaj ni dovoljeno, vse drugo pa je po zakonu dovoljeno, dopustno. To pa ne pomeni, da bi bilo vse to v konkretnem primeru tudi pošteno, etično. Zakoni ne morejo predpisovati vsega, kar je dovoljeno. Tako bi bili nujno nepopolni, predvsem pa bi dušili snovanje novega, napredek nasploh.
-
Tudi tisti, kar zakoni prepovedujejo (ali dovoljujejo), je mogoče tolmačiti po črki in ne po smislu. Zato je presojanje etičnosti po črki zakona zelo vprašljivo.
-
Čim številnejši so zakoni, tem manj zmore država vsepovsod nadzorovati in uveljavljati izvajanje zakonov, zato se izmakne kazni tudi marsikdo, ki ravna neetično in povrhu še na meji zakonitega.
Med tistim, kar zakoni izrecno prepovedujejo, in tistim, kar izrecno dovoljujejo, je prostrano sivo področje, kjer se lahko dogaja marsikaj neetičnega. Oženje tega področja s podrobnejšim obveznim normiranjem bi utesnjevalo svobodo delovanja ljudi. V tem sivem področju je vsak človek, tudi poslovnež, sam s svojo presojo in svojo vestjo. Odločanje med etičnim in neetičnim, poštenim in nepoštenim, pravičnim in nepravičnim v poslovnem delovanju zato ni nikdar črno-belo. Za vsako zadevo in v vsakih okoliščinah je na ramah poslovnih ljudi mnogokrat težka odločitev: kako trdo ali popustljivo velja slediti posameznim vrednotam. Zato tudi ni ne popolnoma etičnega in ne popolnoma neetičnega poslovnega delovanja.
Razmišljanje in ravnanje poslovneža v odnosu do etike:
Šibak poslovnež "Saj vem, da bi moral ..." Ne uveljavlja vrednot. |
Moralen poslovnež "Kar more, to mož je storiti dolžan!" Zavzeto uveljavlja vrednote. |
Amoralen poslovnež "Kaj me briga ..." Zanemarja uveljavljanje vrednot. |
Nemoralen poslovnež "Namen posvečuje sredstva!" Zavestno deluje proti vrednotam. |
Povzeto po Poslovno komuniciranje: evropske razsežnosti, S. Možina, M. Tavčar, N. Zupan, A.N. Kneževič, Maribor, 2004