Balet na asfaltu
Karting je ena izmed mnogih panog avtošporta, vendar po mojem mnenju najbolj primarna, osnovna in obenem najbolj zahtevna. V kartu ni servo volana, ni ESP-ja, ASC-ja, ABS-a in podobnih pripomočkov, ni oblazinjenega sedeža, zaščitne kletke ali vzvratnega ogledala. Vse, na kar se lahko zanesete, je prefinjen občutek na pedalih in vzdržljivost mišic v rokah. Pa najpomembnejše: jasne misli, hitra odzivnost, odločnost in zdrava mera poguma.
O idealni liniji smo vsi že veliko slišali. Lahko se je naučite, še bolje pa je, če odkrijete občutek za vožnjo in s tem osvojite katerokoli stezo veliko prej. Ne razmišljajte več o idealni liniji, ampak peljite po občutku in se raje posvetite kje in kako močno boste zavirali. Delo nog je večinoma podobno zapletenim baletnim korakom.
Mnogo bolj kot sama hitrost je pomembna tehnika. Ni važno, kako hitri ste na ravnini, in ne pomaga, če v zavoj vstopate s polnim plinom – pomembno je hitrost obdržati tudi pri izstopu iz ovinka – tu pa se pokaže tehnika vožnje. Ta je seveda prilagojena tipu karta, s katerim si dvigujete nivo adrenalina. Tehnika vožnje pa se razlikuje tudi od načina dirkanja – če vozite na čas, boste vsak posamezen krog poskusili odpeljati optimalno vsakega zase, seštevek oziroma skupni čas pa ni pomemben. Na dirki pa je ponavadi težko peljati idealne kroge, saj je na progi več tekmovalcev hkrati. Takrat je pomembno, da znate in upate prehitevati, ter da v primeru, ko drugi prehitevajo vas, vozite po obrambni liniji. V tem primeru zmagovalec ni tisti z najboljšim časom posameznega kroga.
Preden se odpravite na pisto, si priskrbite primerno opremo. Najpomembnejša, poleg udobne čelade, je obutev. Priporočam športne čevlje, če ne prav tiste namenjene kartingu, pa čim mehkejše in s čim tanjšim podplatom. Zelo pomembno je namreč, da kar najbolje čutite pedala za plin in zavoro. Priporočljive so tudi rokavice, kajti volan po nekaj minutah divje vožnje in povečanega srčnega utripa, lahko začne drseti. Prav tako se z uporabo rokavic vsaj za nekaj časa izognete žuljem. Uporablja se tudi ščitnik za rebra, saj je sedež v kartu iz trde plastike, na kakšni bolj neravni podlagi ali ob trčenjih pa hitro pridobite kakšno modrico ali odrgnino.
Pa ne pozabite: za prevelik ego na pisti ni prostora!
Tina P.
