Kakšen bo moj letošnji dopust?
Lansko leto smo v mesecu septembru naše bralce spraševali koliko dni dopusta so si privoščili poleti. Odgovori so bili izredno različni. 15,73 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da so poletje preživeli kar na delovnem mestu. Enak odstotek vprašanih je dejal, da so si privoščili le teden dni oddiha. Medtem ko jih je skoraj 60 odstotkov odgovorilo, da bodo na dopustu preživeli dva tedna oziroma več kot dva tedna. Ostali delež bralcev pa dopusta do takrat še ni izkoristil.
Rezultat ankete objavljene 03.09.2007: Moj dopust je bil ...
| na delovnem mestu | 15,73% |
| en teden | 15,73% |
| dva tedna | 29,21% |
| več kot dva tedna | 29,21% |
| dopus šele pride | 10,12% |
| skupaj | 100,00% |
 |
Tudi letos bomo na našem spletnem portalu objavili podobno anketo, saj želimo izvedeti kakšen je trend v Sloveniji glede koriščenja pripadajočega letnega dopusta. Ali še vedno prevladuje običaj (kot v času mojih staršev), da letnega dopusta večinoma niso morali izkoristiti v tekočem koledarskem letu niti ga niso mogli prenesti v naslednje leto. Preprosto ga niso skoraj nobeno leto izkoristili v celoti. Ali pa so dopust zaradi nižjih odbitkov pri plači hranili za primer, da zbolijo, ker je v ta namen "ceneje" vzeti dopust, kot pa uveljaviti bolniški status.
Opaziti je, da večina zaposlenih mlajše generacije le izkoristi svoj letni dopust že v tekočem koledarskem letu. Še zlasti v primeru, ko gre za mlade družine z otroci in se dopust porabi tudi za druge stvari in ne samo počitnice. Na primer: ko zboli otrok, ko imajo otroci čez leto počitnice in starši ne dobijo varstva ter podobni primeri.
Sicer pa pravica od letnega dopusta predstavlja eno izmed temeljnih pravic in hkrati obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja vsakega zaposlenega. Ko delavec izrabi letni dopust, se psihično in fizični krepi in tako obnavlja svojo delovno sposobnost. To je tudi poglavitni razlog, zakaj se delavec ne more (in ne sme) odpovedati pravici do letnega dopusta, podjetje pa mu te pravice ne more omejiti. Življenje in delo sposobnega in zaposlenega človeka sestoji iz treh bistvenih delov:
-
dela oziroma delovnega časa,
-
spanja (počitka, ki je nujno potreben zaradi fizioloških razlogov),
-
prostega časa, ko človek ne dela, in lahko bolj ali manj svobodno izbira in odloča, kako bo preživel ta čas.
Primerjava vseh treh bistvenih sestavin nas pripelje do ugotovitve, da je prav letni dopust najpomembnejša, najdaljša in načeloma tudi najbolj intenzivna oblika prostega časa. In ravno iz tega razloga, bi morali letni dopust tudi izkoristiti na takšen način in v ta namen. Torej intenzivno, za počitek, za stvari, ki nas sproščajo in nas napolnijo z pozitivni energijo.
Tako lahko pojem letnega dopusta opredelimo kot pravico do daljšega, nepretrganega počitka, ki pripada delavcu v koledarskem letu. Letni dopust torej predstavlja čas, ki ga delavec preživi v prijetnem in dostopnem okolju ter tako obnavlja svoje sposobnosti in moči, ki jih bo potreboval za nadaljnje kvalitetno in produktivno delo pri svojem delodajalcu. Zavoljo tega lahko rečemo, da imata obe strani, delavec in delodajalce, koristi od kvalitetno izrabljenega letnega dopusta delavca.
Urška Č.
