Znate reči: Ne!?
Mnogo ljudi ima težave, da bi zavrnili, kadar jih kdo prosi za uslugo ali od njih kaj zahteva. Toliko bolj, če gre za osebo v nadrejenem položaju. Razlogov za to je več. Nekateri pač radi ustrežejo drugim, drugi se bojijo odziva pri zavrnitvi, tretji pa preprosto ne premislijo dovolj, kaj so sposobni narediti, ali pa to nerealno ocenijo. Ne glede na vzroke, pa so posledice skoraj vedno enake: preobremenjenost in časovna stiska, nesposobnost, da delo dobro opravijo, ter na koncu seveda nezadovoljstvo tako pri nas kot pri drugih – tistih, ki so nas za uslugo prosili
Še posebej težko je reči »ne« na neposreden način, brez izmikanja, izgovarjanja in namišljenih razlogov. Najtežja pa je situacija komunikacije iz oči v oči. Nekoliko bolje nam gre od rok, kadar odgovarjamo pisno, ko je zavračanje manj osebno. Seveda je neposredni način boljši, če se nam zdi »ne« pravi dogovor. V tem primeru imamo pravico reči »ne«. Mnogo ljudi neposredno izrečen »ne« pravzaprav dobro sprejme, precej bolje kot pa kasnejše razočaranje, če obljubljenega ne naredimo dovolj dobro ali če kasneje ugotovijo, da ste jim ponudili lažne izgovore.
Tudi pri tej tehniki pa vaja dela mojstra. In večkrat, ko naravnost rečemo »ne«, lažje to ponovimo tudi v težkih ali neprijetnih situacijah. Povsem jasno je, da bomo lažje rekli »ne«, če bomo sami pri sebi razjasnili, da so razlogi za zavračanje pravilni. Pomaga tudi, če vnaprej razmišljamo o tem, v katerih situacijah najtežje rečemo »ne« in se nanje skušamo posebej pripraviti. Na primer, če vas vaš sodelavec prosi, ali lahko uporabi vaš službeni avto v času vaše odsotnosti, lahko odgovorite: »Ne morem ti posoditi avta. Vem, da ga naslednji teden ne bom potreboval, vendar nerad posojam svoj avto drugim, zato bo bolje, če prosiš koga drugega«.
Kadar želimo reči »ne«, pomagajo tudi naslednji koraki:
Na sploh velja, da bomo lažje rekli »ne«, če bomo najprej sami pri sebi razčistili, da je »ne« pravilen odgovor. Pri tem nam bo pomagalo, če bomo razmislili, kakšne bodo posledice, če zavrnemo. Svoj »ne« bomo veliko lažje uveljavili, le bomo dobro poznali situacijo in okoliščine, ki so pripeljale do določene zahteve ali prošnje. Torej če poznamo ozadje namenom in vzgibe tistega, ki nas prosi za uslugo oziroma od nas nekaj zahteva. Tako kot pri drugih komunikacijskih veščinah, tudi pri zavračanju pomaga, če vnaprej vadimo svoje odgovore za različne situacije, s katerimi se srečujemo. Nič hudega ni, če nam bo na začetku ob zavračanju neprijetno, saj bo sčasoma ta občutek minil.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor
Še posebej težko je reči »ne« na neposreden način, brez izmikanja, izgovarjanja in namišljenih razlogov. Najtežja pa je situacija komunikacije iz oči v oči. Nekoliko bolje nam gre od rok, kadar odgovarjamo pisno, ko je zavračanje manj osebno. Seveda je neposredni način boljši, če se nam zdi »ne« pravi dogovor. V tem primeru imamo pravico reči »ne«. Mnogo ljudi neposredno izrečen »ne« pravzaprav dobro sprejme, precej bolje kot pa kasnejše razočaranje, če obljubljenega ne naredimo dovolj dobro ali če kasneje ugotovijo, da ste jim ponudili lažne izgovore.
Tudi pri tej tehniki pa vaja dela mojstra. In večkrat, ko naravnost rečemo »ne«, lažje to ponovimo tudi v težkih ali neprijetnih situacijah. Povsem jasno je, da bomo lažje rekli »ne«, če bomo sami pri sebi razjasnili, da so razlogi za zavračanje pravilni. Pomaga tudi, če vnaprej razmišljamo o tem, v katerih situacijah najtežje rečemo »ne« in se nanje skušamo posebej pripraviti. Na primer, če vas vaš sodelavec prosi, ali lahko uporabi vaš službeni avto v času vaše odsotnosti, lahko odgovorite: »Ne morem ti posoditi avta. Vem, da ga naslednji teden ne bom potreboval, vendar nerad posojam svoj avto drugim, zato bo bolje, če prosiš koga drugega«.
Kadar želimo reči »ne«, pomagajo tudi naslednji koraki:
- na kratko ponovimo zahtevo in pokažemo, da jo razumemo,
- hitro in jasno rečemo »ne«: ne morem, ne bo šlo, …
- pokažemo, da cenimo, kar so nas vprašali ali prosili za uslugo.
Na sploh velja, da bomo lažje rekli »ne«, če bomo najprej sami pri sebi razčistili, da je »ne« pravilen odgovor. Pri tem nam bo pomagalo, če bomo razmislili, kakšne bodo posledice, če zavrnemo. Svoj »ne« bomo veliko lažje uveljavili, le bomo dobro poznali situacijo in okoliščine, ki so pripeljale do določene zahteve ali prošnje. Torej če poznamo ozadje namenom in vzgibe tistega, ki nas prosi za uslugo oziroma od nas nekaj zahteva. Tako kot pri drugih komunikacijskih veščinah, tudi pri zavračanju pomaga, če vnaprej vadimo svoje odgovore za različne situacije, s katerimi se srečujemo. Nič hudega ni, če nam bo na začetku ob zavračanju neprijetno, saj bo sčasoma ta občutek minil.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor
