Rezultati raziskave o podjetništvu v Sloveniji
Čeravno se je v letu 2007 v podjetništvo v Sloveniji vključilo za spoznanje več ljudi kot lani – 4,78 odstotka odraslega prebivalstva, lani 4,6 odstotka -, ostaja Slovenija trdno v zadnji tretjini držav. Med 42 državami, ki so lani sodelovale v svetovni raziskavi podjetništva GEM, se je Slovenija uvrstila na 33. mesto. S podjetništvom se je pričelo ukvarjati ali je imelo podjetje manj kot tri leta in pol okoli 64 tisoč odraslih prebivalcev Slovenije, okoli 62 tisoč posameznikov pa je imelo svoje podjetje več kot tri leta in pol. Če upoštevamo delež tistih, ki nikoli ne bodo realizirali svojih podjetniških namenov, realno ocenjujemo, da imamo v Sloveniji dobrih 8 odstotkov podjetniško aktivnih posameznikov, ali okrog 107 tisoč ljudi. V svetu se največ posameznikov s podjetništvom ukvarja v revnejših državah, saj je tukaj podjetništvo edini način za preživetje. V zgodnje faze podjetništva je bilo tako lani največ ljudi vključenih na Tajskem (26,9 odstotka), v Peruju (25,9 odstotka) in v Kolumbiji (22,7 odstotka), v Evropi pa sta imeli lani največ celotne podjetniške aktivnosti Islandija (19,8 odstotka) in Grčija (18,7 odstotka), najmanj pa Belgija (4,6 odstotka) in Rusija (4,3 odstotka).
To je le nekaj ugotovitev raziskave o podjetništvu v Sloveniji v mednarodnem merilu, ki jo v okviru mednarodne raziskave Svetovni podjetniški monitor (GEM) že šesto leto zapored izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Avtorji raziskave, poleg prof. dr. Miroslava Rebernika sta to še prof. dr. Polona Tominc in mag. Ksenja Pušnik iz omenjenega inštituta, ugotavljajo, da prevladujejo v Sloveniji tisti podjetniki, ki se podjetništva lotevajo zato, ker so prepoznali in želeli izkoristiti obetavno podjetniško priložnost in ne zato, ker ne bi imeli druge možnosti za delo, kar je dobra novica. Razmerje med deležem teh podjetnikov in tistim, ki so to storili zaradi nujnosti, je v Sloveniji 9:1 in se je v primerjavi z lanskim letom izboljšalo. Tri petine podjetnikov, ki so se podjetništva lotili zaradi priložnosti, je to storila, ker so želeli neodvisnost, dve petini pa zato, ker so si želeli povečati svoje prihodke. Slovenija je s 77 odstotki podjetnikov zaradi teh dveh motivov na 4. mestu med 42 državami. Največji delež teh podjetnikov je na Danskem (81 odstotkov) in Švedskem (79 odstotkov), najmanj pa v Srbiji (29 odstotkov), Rusiji (30 odstotkov) in Indiji (33 odstotkov).
Dobra novica je tudi, da se je v Sloveniji v primerjavi z letom 2006 lani izboljšalo razmerje med moškimi in ženskami v podjetništvu na 2,6. Tudi v Sloveniji pa še vedno, tako kot v ostalih državah, v podjetništvu prevladujejo moški. Najslabši sta bili lani po tem merilu Grčija (4,2) in Avstrija (3,9), ki si deli drugo mesto s Turčijo. Podatki tudi kažejo, da vidi slaba polovica odraslih prebivalcev Slovenije dobre priložnosti za ustanovitev podjetja na območju, kjer živijo (kar nas uvršča na 14. mesto), 43 odstotkov (19. mesto) pa jih meni, da imajo za to potrebne sposobnosti. Takšnih, ki imajo oboje – vidijo priložnosti in zaupajo v lastne sposobnosti za podjetništvo - je 26 odstotkov, kar nam uvršča 13. mesto v svetu. Zanimivo je tudi, da Slovenci nimamo pretiranega strahu pred propadom, kar bi nas odvrnilo od ustanovitve podjetja (takšnih je le 31 odstotkov), a namerava v naslednjih treh letih ustanoviti podjetje samo devet odstotkov Slovencev.
»Vendarle pa pravo vprašanje ni, ali imamo dovolj podjetnikov temveč, kakšne podjetnike imamo,« je poudaril prof. dr. Miroslav Rebernik. Podjetniki v Sloveniji so dovolj ambiciozni, ko ustanavljajo podjetje, saj je delež podjetnikov v začetnih fazah podjetništva, ki pričakujejo znaten porast števila novih delovnih mest (vsaj 10 novih delovnih mest), skoraj 22 odstotkov in uvršča Slovenijo na 13. mesto. A ta zagon kar hitro ugasne: pri podjetjih, starejših od tri leta in pol pade na 3 odstotke, kar uvršča Slovenijo na 31. mesto. Podjetniki v Sloveniji tudi ne ustanavljajo podjetja v veliki meri na novih tehnologijah, saj je takšnih le slabih 7 odstotkov nastajajočih in novih podjetnikov je takšnih (34. mesto). Primerjalno s svetom precej slabše kot pri ustaljenih podjetnikih, kjer je takšnih dobre 3% in nas uvrščajo na 16. mesto. »Ugotavljamo, da nam manjka ambicioznih razvojno usmerjenih podjetij, zato je tako pomembno, da v podjetništvo pritegnemo čim več mladih izobraženih in ambicioznih posameznikov, še zlasti s tehnično izobrazbo in idejami, da bi se lahko iz iskalcev zaposlitve prelevili v ponudnike delovnih mest,« je povedal prof. dr. Miroslav Rebernik.
Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da okolje v Sloveniji sicer ustvarja dobre pogoje za nastanek podjetništva, a hkrati preprečuje, da bi nastajalo v večjem obsegu in v ustrezni obliki. Slovenski izvedenci, ki sodelujejo v raziskavi GEM, kritično ocenjujejo podjetniško okolje v Sloveniji: na lestvici od 1 do 5 so mu lani dodelili povprečno oceno 2,81. Čeprav se ta ocena iz leta v leto povečuje, je še vedno nižja od povprečja v GEM državah, kjer je lani znašala 2,98. Z vidika nastajanja novih podjetij in rasti ustaljenih izvedenci hvalijo dostop do fizične infrastrukture (povprečna ocena 3,65), odnos žensk do podjetništva (3,51), zaznavanje poslovnih priložnosti (3,22) in zaščito intelektualne lastnine (3,11). Kritični pa so do vladne politike na področju regulative (2,04), izobraževanja in usposabljanja v osnovnih in srednjih šolah (2,30), prenosa raziskav in razvoja (2,31) ter kulturnih in družbenih norm (2,32).
Vir in informacije: Ministrstvo za gospodarstvo, www.mg.gov.si
