Lov Dursa na utajevalce DDV sprožil preplah
Tudi manjša podjetja hočejo bolje načrtovati davke in prihraniti; številna od njih je pred kratkim vznemirila akcija iskanja utajevalcev DDV
Medtem ko imajo velika podjetja svoje davčne štabe in revizorje, se mali podjetniki vse pogosteje zatekajo po nasvete k davčnim svetovalcem. Ena od težav, ki jo opažajo svetovalci, je, da se večina oglasi šele, ko zabrede v težave.
Klemen Šešok, direktor davčno-svetovalnega podjetja Taxgroup, meni, da se število uporabnikov davčnega svetovanja povečuje, dviga pa se tudi kakovost svetovanja. "Če smo se pred leti ukvarjali predvsem z vprašanji, kolikšna je posamezna davčna stopnja, tega tako rekoč ni več. Največ se ukvarjamo z davčnim načrtovanjem in iskanjem rešitev, ki omogočajo davčni prihranek."
Tipična stranka Taxgroupa je srednje oziroma veliko podjetje. "Finančnike v teh podjetjih največkrat zanima, ali je davke, ki so visok strošek, z uporabo zakonitih metod in sredstev mogoče ustrezno znižati," glavni motiv za najem davčnega svetovalca pojasnjuje Klemen Šešok.
Internetno svetovanje manj kot desetino odstotka
Taxgroup, ki je pred leti prvi ponudil tudi internetno davčno svetovanje, ima takega svetovanja zdaj v sestavi svojih prihodkov za manj kot desetinko odstotka. Razlog je po mnenju Šešoka preprost: "Davki so zasebna zadeva. Prek spleta je včasih tudi nemogoče kakovostno svetovati in najti rešitev, primerno za stranko. Danes je internetno davčno svetovanje namenjeno predvsem preprostim vprašanjem, ki jih postavljajo naročniki."
Mnogi pridejo, ko so že v težavah
Marjan Hribar, direktor davčno-svetovalne družbe Hribena iz Kranja, pravi, da so njihove stranke večinoma mala podjetja in samostojni podjetniki, saj imajo velike delniške družbe svoje finančne štabe, ki se ukvarjajo tudi z davčnimi vprašanji in rešitvami.
Največje družbe pa poleg tega uporabljajo storitve velikih revizijskih in svetovalnih družb. Ura enostavnega svetovanja v manjših svetovalnih družbah je 80 evrov, za zahtevnejše svetovanje pa 110, nam je povedal Hribar. Poudarja, da je odstotek malih podjetnikov, ki se odločijo za davčnega svetovalca, še dokaj nizek, a se zvišuje.
Ko gre za naravo storitev, loči med tistimi, ki se odločajo za preventivni pregled svojega davčnega ravnanja, in tistimi, ki svetovalca poiščejo šele, ko imajo opravka z inšpekcijo Dursa in je treba stvar reševati za nazaj. Za pregled davčnega poslovanja se pri njih odločajo tudi direktorji srednjih družb, da bi dobili drugo mnenje neodvisnega davčnega svetovalca.
Kako goljufajo pri DDV
Med manjšimi podjetji in espeji je bilo v zadnjih mesecih nekaj preplaha zaradi akcijskih inšpekcij Dursa, usmerjenih proti tako imenovanim missing traderjem, ugotavlja Marjan Hribar, direktor davčno-svetovalne družbe Hribena. Gre za podjetja, ki Dursu ne plačujejo davka na dodano vrednost (DDV), so ga pa zaračunala svojim kupcem.
Na spletni strani Dursa smo zasledili, da so "missing traderji" navidezne družbe, ki so si z lažno izjavo, da bodo začele opravljati gospodarsko dejavnost, pridobile veljavno identifikacijsko številko za DDV, a jo zlorabljajo za davčne utaje. Take družbe ponavadi vodijo "slamnati" direktorji, ki po navodilu nekoga izdajajo račune, prejemniki teh računov pa uveljavljajo odbitek vstopnega DDV.
V praksi družba "missing trader" pomeni zgolj davčno številko, brez premičnega oziroma nepremičnega premoženja, z odprtim transakcijskim računom, na katerega prejemniki računov nakazujejo denarna sredstva, ki se potem z računa dvigujejo z gotovinskimi dvigi, pri čemer se navedena gotovina ne uporabi za poslovanje družbe, ampak v povsem neznane namene. Razsežnosti problematike so po Hribarjevem mnenju za državo večje, kot si večina predstavlja. Pogosto gre namreč za fiktivne posle.
Objavljeno: Finance, 19.5.2008, www.finance.si, Avtor: Borut Pust
Vir: Moj spletni priročnik 21, 27. maj 2008, JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
