Kritika
Kritika je osebno izražanje mnenja o nekem delu, dejanju, dogodku, situaciji. Kritika je lahko pozitivna ali negativna, konstruktivna ali destruktivna, dobronamerna ali škodljiva. Običajno pa pod besedo »kritika« razumemo negodovanje, nestrinjanje ali nevšečnost.
Kritike se ne upamo izrekati, ker se bojimo, da bo tisti, ki mu je kritika namenjena, užaljen. Bojimo se, da nas bo napačno razumel, da se mu bomo zamerili, zato raje kar molčimo. Seveda pa je ravno ta molk, to naše nereagiranje, naša pasivnost do drugih bolj škodljiva kot pa sama kritika, če je le-ta izrečena in mišljena dobronamerno. V končni fazi je kritika le naše mnenje, naša presoja, naše videnje stvari.
Kajti če smo dobronamerni do drugih, če smo v vlogi vodje, če imamo ob sebi sodelavce ali podrejene, potem naj bi kritiko izrekali, kadar je to potrebno.
Izredno pomemben pa je način, kako kritiko izrekamo. Kritika se izreka vedno na samem, prisotni so samo tisti, ki jim je kritika namenjena. Paziti moramo, da ne bi z izrečeno kritiko drugih prizadeli ali ranili.
Ni se nam treba bati kritike, saj nam bodo ljudje, ki nas spoštujejo in cenijo, zanjo hvaležni, kajti s kritiko pomagamo ljudem, da se poboljšajo, spremenijo. Ti ljudje tudi vedo, da se lahko zanesejo na nas, ravno naša iskrenost je zanje znamenje naše zanesljivosti.
Nekaj napotkov za izrekanje kritike:
Kako pa sprejemamo kritiko:
Urška Č.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor, 2004
Kritike se ne upamo izrekati, ker se bojimo, da bo tisti, ki mu je kritika namenjena, užaljen. Bojimo se, da nas bo napačno razumel, da se mu bomo zamerili, zato raje kar molčimo. Seveda pa je ravno ta molk, to naše nereagiranje, naša pasivnost do drugih bolj škodljiva kot pa sama kritika, če je le-ta izrečena in mišljena dobronamerno. V končni fazi je kritika le naše mnenje, naša presoja, naše videnje stvari.
Kajti če smo dobronamerni do drugih, če smo v vlogi vodje, če imamo ob sebi sodelavce ali podrejene, potem naj bi kritiko izrekali, kadar je to potrebno.
Izredno pomemben pa je način, kako kritiko izrekamo. Kritika se izreka vedno na samem, prisotni so samo tisti, ki jim je kritika namenjena. Paziti moramo, da ne bi z izrečeno kritiko drugih prizadeli ali ranili.
Ni se nam treba bati kritike, saj nam bodo ljudje, ki nas spoštujejo in cenijo, zanjo hvaležni, kajti s kritiko pomagamo ljudem, da se poboljšajo, spremenijo. Ti ljudje tudi vedo, da se lahko zanesejo na nas, ravno naša iskrenost je zanje znamenje naše zanesljivosti.
Nekaj napotkov za izrekanje kritike:
- pri izrekanju kritike ne naredimo že vnaprej scenarija v glavi,
- kritiko izrekamo »na samem«,
- pri tem bodimo odločni,
- govorimo v prvi osebi,
- pojasnimo, zakaj kritika,
- zahtevajmo odziv na našo kritiko,
- zahtevajmo predloge glede spremembe,
- povzemimo izrečene predloge in jih potrdimo.
Kako pa sprejemamo kritiko:
- kontrolirajmo svoj glas, svojo telesno govorico,
- poglejmo v oči,
- ne vračajmo kritike zaradi kritike, ne odgovorimo z napadom,
- zahtevajmo/prosimo za pojasnilo,
- ne sprejemajmo kritike kot osebni napad,
- če se s kritiko ne strinjamo, povejmo to vljudno,
- dogovorimo se, kako bo v bodoče.
Urška Č.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor, 2004
