Ste, kjer sedite
Predstavljajte si zrelo poslovno žensko, ki zaseda enega vodilnih položajev večjega mednarodnega podjetja. Je uspešna, marljiva, bistra in priljubljena, vendar ima veliko težavo: ljudje na sestankih velikokrat ignorirajo njene ideje. Ko si njeno obnašanje na sestanku pobliže ogledajo, strokovnjaki ponujajo nekaj predlogov: eden najpomembnejših je, naj sedi za mizo namesto ob steni, na kar so se sodelavci odzvali z mnenjem, da sedaj njene besede zvenijo bolj prepričljivo.
Morala zgodbe: Ste, kjer sedite. Ko odvzamete Hugo Boss obleke, čevlje Manola Blahnika in BlackBerryje, so vsi sodobni managerji še vedno sesalci s primarnimi metodami izražanja hierarhije moči v skupini. V zadnjih nekaj letih so psihologi in svetovalci uspeli dekodirati skriven pomen obnašanja znotraj pisarne, ter razumeti eno največjih ugank v poslovnem svetu: Zakaj ljudje sedijo na istih mestih na rutinskih sestankih? Verjetno zaradi šefa. Oseba z največjo močjo določi, kako se bodo okrog mize razporedili vsi ostali. Obstaja nenapisano pravilo, da se vodilni možje najraje posedejo na tisti konec mize, ki gleda proti vratom, tako da se jim nihče ne more pritihotapiti za hrbet.
Od tu naprej pa se stvari zakomplicirajo. Sharon Livingston, klinična psihologinja, je po več kot 40.000 opazovanih ugotovila, da ljudje spadajo v enega od sedmih tipov osebnosti, glede na to kje med sestankom sedijo. Nomenklaturo si je izposodila kar pri Sneguljčici oziroma njenih sedmih palčkih. Tisti, ki sedi nasproti vodilnega, je poimenovala Godrnjavček ali Vseznalček ali kombinacija obeh, kjer je Godrnjavček odprto prepirljiv in ga je težko nadzorovati, Vseznalček pa nasproti vodje odraža njegovo inteligenco. Na desni strani sedi ponavadi Hihitavček, ki podpira in pomaga voditelju. Skoraj 60% anketiranih spada v to kategorijo.
S tem, ko se naučijo razumeti psihologijo sedenja, podjetniki ali managerji svoje zaposlene premikajo tako, da izboljšajo svoj vpliv nanje. Svoje potencialne nasprotnike naj bi naprimer posedli na svojo desno.
Po drugi strani pa strokovnjaki opozarjajo na negativen učinek: če preveč ljudi skrbi, kje bodo sedeli, to lahko pomeni disfunkcionalno skupino. Če znotraj podjetja obstaja močan občutek negotovosti, se ljudje veliko bolj zavedajo na prvi pogled banalnih stvari, kot kako so oblečeni, kje sedijo ipd. V timu, ki funkcionira in kjer vlada zaupanje, pa se s takšnimi detajli ljudje veliko manj ukvarjajo.
Morala zgodbe: Ste, kjer sedite. Ko odvzamete Hugo Boss obleke, čevlje Manola Blahnika in BlackBerryje, so vsi sodobni managerji še vedno sesalci s primarnimi metodami izražanja hierarhije moči v skupini. V zadnjih nekaj letih so psihologi in svetovalci uspeli dekodirati skriven pomen obnašanja znotraj pisarne, ter razumeti eno največjih ugank v poslovnem svetu: Zakaj ljudje sedijo na istih mestih na rutinskih sestankih? Verjetno zaradi šefa. Oseba z največjo močjo določi, kako se bodo okrog mize razporedili vsi ostali. Obstaja nenapisano pravilo, da se vodilni možje najraje posedejo na tisti konec mize, ki gleda proti vratom, tako da se jim nihče ne more pritihotapiti za hrbet.
Od tu naprej pa se stvari zakomplicirajo. Sharon Livingston, klinična psihologinja, je po več kot 40.000 opazovanih ugotovila, da ljudje spadajo v enega od sedmih tipov osebnosti, glede na to kje med sestankom sedijo. Nomenklaturo si je izposodila kar pri Sneguljčici oziroma njenih sedmih palčkih. Tisti, ki sedi nasproti vodilnega, je poimenovala Godrnjavček ali Vseznalček ali kombinacija obeh, kjer je Godrnjavček odprto prepirljiv in ga je težko nadzorovati, Vseznalček pa nasproti vodje odraža njegovo inteligenco. Na desni strani sedi ponavadi Hihitavček, ki podpira in pomaga voditelju. Skoraj 60% anketiranih spada v to kategorijo.
S tem, ko se naučijo razumeti psihologijo sedenja, podjetniki ali managerji svoje zaposlene premikajo tako, da izboljšajo svoj vpliv nanje. Svoje potencialne nasprotnike naj bi naprimer posedli na svojo desno.
Po drugi strani pa strokovnjaki opozarjajo na negativen učinek: če preveč ljudi skrbi, kje bodo sedeli, to lahko pomeni disfunkcionalno skupino. Če znotraj podjetja obstaja močan občutek negotovosti, se ljudje veliko bolj zavedajo na prvi pogled banalnih stvari, kot kako so oblečeni, kje sedijo ipd. V timu, ki funkcionira in kjer vlada zaupanje, pa se s takšnimi detajli ljudje veliko manj ukvarjajo.
Vir: You are where you sit, www.businessweek.com
