Razvojne faze sodobnih podjetij
V drugi polovici prejšnjega stoletja smo bili priče korenitega preoblikovanja podjetjih, kot smo jih poznali do tedaj. Štirje valovi, razporejeni po sledečih si desetletjih prejšnjega desetletja (glej preglednico) so pljusknili in odplaknili tista podjetja, ki se niso uspela pripraviti in se prilagoditi spremembam. Poslovno nabrežje je tako kar naenkrat postalo žalostna podoba polno razbitin podjetij, ki niso bila pripravljena sprejeti sprememb; podjetij, ki niso pravočasno doumela, v čem je skrivnost konkurenčnega obstoja in zmage na trgu.
Preglednica (vir): Tržne zahteve, izvedbeno merilo in idealni tipi podjetij (Bolwijn, Kumpe, 1990)
Danes je znano, da je bil do šestdesetih let prejšnjega stoletja ključ konkurenčnega uspeha v delitvi del, mehanizaciji in obvladovanju masovne proizvodnje, s katerim so dosegali učinke ekonomije. Velike količine istorodnih izdelkov so omogočale nizke proizvodne stroške na enoto izdelka. Temelj konkuriranja na svetovnih trgih je bila nizka prodajna cena. Koncem 60-ih let prejšnjega stoletja pa kupci niso bili več zadovoljni zgolj z nizko ceno, temveč so pričakovali in zahtevali tudi primerno kakovost, ki je množice skorajda identičnih izdelkov niso več mogle zagotavljati. Tako je prišlo v 70-ih letih do močnega pritiska na izboljševanje kakovosti proizvodov. Zlasti Japonci so postavili na glavo dotedanje pojmovanje, da ni mogoče narediti izdelka istočasno poceni in kvalitetno.
Ker je kakovost vselej tisto, kar dojema kupec kot uporabno vrednost, hitro spreminjajočim zahtevam kupca seveda ni bilo mogoče slediti brez fleksibilne proizvodnje. Zato je naslednji val, ki je oblil svetovna podjetja, izpostavil potrebo po hitro prilagodljivih proizvodnih procesih, s katerimi je mogoče proizvajati čimbolj raznolike izdelke in z njimi zadovoljiti vse bolj izbirčne kupce. Stvar je šla tako daleč, da ni več dovolj, če kupca zadovoljimo, moramo ga tudi navdušiti in očarati.
Danes morajo podjetja, ki želijo konkurirati na svetovnih trgih hkrati obvladovati učinkovitost proizvodnje, kvaliteto in fleksibilnost. Šele ko so zgrajeni ti temelji, se lahko podjetje uveljavi kot inovativno podjetje. Torej kot podjetje, ki se je sposobno nenehno odzivati na spremenjene pogoje poslovanja in zadovoljevati spreminjajoče okuse kupcev.
Dokončno je postalo jasno, da lahko danes podjetje konkurira le z inovativnostjo. Praksa pa obenem pokaže, da razvojnih faz ne moramo preskakovati ali pa le z izjemnimi napori ter v izrednih primerih. Podjetje se ne more posvetiti kvaliteto, če ni učinkovito. Fleksibilno lahko postane šele tedaj, ko obvladuje učinkovitost in kvaliteto. Inovativno pa je šele, ko obvladuje vse predhodne faze.
Praksa pa je tudi pokazala, da se velika večina slovenskih podjetij nahaja še vedno v prvi razvojni fazi. Ko rešujejo predvsem probleme z učinkovitostjo, na svetovnih trgih pa uspevajo konkurirati le z nizko ceno. Čaka jih torej dolga pot preko kvalitetnega in fleksibilnega do inovativnega podjetja. Na tej poti bodo potrebovali ogromno sodobnega svetovnega znanja, prilagojenega njihovim potrebam. Novih problemov se žal pač ne da reševati z zastarelimi znanjem in s starimi metoda, kajti če se premeni igra, se spremenijo tudi pravila igre, saj po starih pravilih ni več možno igrati.
Povzeto po: Podjetništvo in management malih podjetij, prof.dr. Miroslav Rebernik in soavtorji
| Leta | Tržne zahteve | Merilo izvedbe | Tip podjetja |
| 1960 | Cena | Učinkovitost | Učinkovito podjetje |
| 1970 | Cena Kvaliteta |
Učinkovitost + kvaliteta |
Kvalitetno podjetje |
| 1980 | Cena Kvaliteta Izbira |
Učinkovitost + kvaliteta + fleksibilnost |
Fleksibilno podjetje |
| 1990 | Cena Kvaliteta Izbira Unikatnost |
Učinkovitost + kvaliteta + fleksibilnost + inovacijska moč |
Inovativno podjetje |
Preglednica (vir): Tržne zahteve, izvedbeno merilo in idealni tipi podjetij (Bolwijn, Kumpe, 1990)
Danes je znano, da je bil do šestdesetih let prejšnjega stoletja ključ konkurenčnega uspeha v delitvi del, mehanizaciji in obvladovanju masovne proizvodnje, s katerim so dosegali učinke ekonomije. Velike količine istorodnih izdelkov so omogočale nizke proizvodne stroške na enoto izdelka. Temelj konkuriranja na svetovnih trgih je bila nizka prodajna cena. Koncem 60-ih let prejšnjega stoletja pa kupci niso bili več zadovoljni zgolj z nizko ceno, temveč so pričakovali in zahtevali tudi primerno kakovost, ki je množice skorajda identičnih izdelkov niso več mogle zagotavljati. Tako je prišlo v 70-ih letih do močnega pritiska na izboljševanje kakovosti proizvodov. Zlasti Japonci so postavili na glavo dotedanje pojmovanje, da ni mogoče narediti izdelka istočasno poceni in kvalitetno.
Ker je kakovost vselej tisto, kar dojema kupec kot uporabno vrednost, hitro spreminjajočim zahtevam kupca seveda ni bilo mogoče slediti brez fleksibilne proizvodnje. Zato je naslednji val, ki je oblil svetovna podjetja, izpostavil potrebo po hitro prilagodljivih proizvodnih procesih, s katerimi je mogoče proizvajati čimbolj raznolike izdelke in z njimi zadovoljiti vse bolj izbirčne kupce. Stvar je šla tako daleč, da ni več dovolj, če kupca zadovoljimo, moramo ga tudi navdušiti in očarati.
Danes morajo podjetja, ki želijo konkurirati na svetovnih trgih hkrati obvladovati učinkovitost proizvodnje, kvaliteto in fleksibilnost. Šele ko so zgrajeni ti temelji, se lahko podjetje uveljavi kot inovativno podjetje. Torej kot podjetje, ki se je sposobno nenehno odzivati na spremenjene pogoje poslovanja in zadovoljevati spreminjajoče okuse kupcev.
Dokončno je postalo jasno, da lahko danes podjetje konkurira le z inovativnostjo. Praksa pa obenem pokaže, da razvojnih faz ne moramo preskakovati ali pa le z izjemnimi napori ter v izrednih primerih. Podjetje se ne more posvetiti kvaliteto, če ni učinkovito. Fleksibilno lahko postane šele tedaj, ko obvladuje učinkovitost in kvaliteto. Inovativno pa je šele, ko obvladuje vse predhodne faze.
Praksa pa je tudi pokazala, da se velika večina slovenskih podjetij nahaja še vedno v prvi razvojni fazi. Ko rešujejo predvsem probleme z učinkovitostjo, na svetovnih trgih pa uspevajo konkurirati le z nizko ceno. Čaka jih torej dolga pot preko kvalitetnega in fleksibilnega do inovativnega podjetja. Na tej poti bodo potrebovali ogromno sodobnega svetovnega znanja, prilagojenega njihovim potrebam. Novih problemov se žal pač ne da reševati z zastarelimi znanjem in s starimi metoda, kajti če se premeni igra, se spremenijo tudi pravila igre, saj po starih pravilih ni več možno igrati.
Povzeto po: Podjetništvo in management malih podjetij, prof.dr. Miroslav Rebernik in soavtorji
