Praznik dela
Pred nami je 1. maj oziroma Praznik dela. Večina se ga veseli tudi po tem, da je dela prost dan in da skupaj še z nekaj dnevi predstavlja za nekatere celotedenske pomladanske počitnice, za druge podaljšan vikend, morda za tretje kljub vsemu običajni delovni dan. In zakaj je 1. maj pravzaprav praznik delavcev?
Haymarketski izgred
Da je bil za delavski dan izbran 1. maj, so prispevali dogodki v Chicagu, kjer se je 1. maja 1886 začela vsesplošna stavka za osemurni delavnik, poznana tudi pod imenom Haymarketski izgred. Vstaje, ki seje sprevrgla v pravi krvavi spopad s policijo, se udeležilo okrog 350.000 delavcev. V streljanju je šest delavcev obležalo mrtvih, okrog 50 pa jih je bilo ranjenih. Ko je policija 4. maja na trgu Haymarket skušala razgnati protestno zborovanje, je nekdo vrgel bombo in spet se je začelo streljanje. Mrtvih in ranjenih je bilo še več. Proti delavskim voditeljem se je čez dva tedna začel kazenski proces. Pet so jih obsodili na smrt, tri pa na dosmrtno ječo.
Mednarodni praznik dela - 1. maj
Sklep, da postane 1. maj mednarodni praznik dela, pa so sprejeli predstavniki delavskih strank na zasedanju druge internacionale 20. junija 1889 v Parizu, na predlog francoskega delegata Lavigneja. Prvi maj, dan dela in mednarodne delavske solidarnosti, se je prvič praznoval leta 1890 (tudi v slovenskih krajih). Na prvomajskih praznovanjih so poleg boja za osemurni delavnik prišle na plan tudi zahteve po političnih svoboščinah, predvsem za enakopravno, splošno, direktno in tajno volilno pravico. V začetku 20. stoletja pa je postajal vedno bolj aktualen tudi boj proti militarizmu in imperializmu, boj za mir.
Pri nas
Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, od leta 1948 pa je uzakonjen tudi kot državni praznik. Samo praznovanje 1. maja pa seje na ozemlju današnje Slovenije pričelo že z letom 1890. Sprva v rudniških krajih, kmalu za tem tudi v industrijskih območjih v Trstu, Ljubljani in Mariboru, pa čeprav je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896; takrat je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Se še spomnite »1. maja«?
Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni. Proslavljanje 1. maja se je začelo z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove, v sprevodih nosili zastave. Prirejali tudi razne športne prireditve.
Kaj pa danes?
Večina običajev se je ohranila vse do danes. Morda z malo manjšim zanosom, pa vseeno. Najbolj pa se je ohranil običaj kurjenja kresov na predvečer praznika, ob prirejanju raznih prireditev s častnimi gosti in predstavniki delavskih sindikatov, koncertih in drugih slovesnostih.
Haymarketski izgred
Da je bil za delavski dan izbran 1. maj, so prispevali dogodki v Chicagu, kjer se je 1. maja 1886 začela vsesplošna stavka za osemurni delavnik, poznana tudi pod imenom Haymarketski izgred. Vstaje, ki seje sprevrgla v pravi krvavi spopad s policijo, se udeležilo okrog 350.000 delavcev. V streljanju je šest delavcev obležalo mrtvih, okrog 50 pa jih je bilo ranjenih. Ko je policija 4. maja na trgu Haymarket skušala razgnati protestno zborovanje, je nekdo vrgel bombo in spet se je začelo streljanje. Mrtvih in ranjenih je bilo še več. Proti delavskim voditeljem se je čez dva tedna začel kazenski proces. Pet so jih obsodili na smrt, tri pa na dosmrtno ječo.
Mednarodni praznik dela - 1. maj
Sklep, da postane 1. maj mednarodni praznik dela, pa so sprejeli predstavniki delavskih strank na zasedanju druge internacionale 20. junija 1889 v Parizu, na predlog francoskega delegata Lavigneja. Prvi maj, dan dela in mednarodne delavske solidarnosti, se je prvič praznoval leta 1890 (tudi v slovenskih krajih). Na prvomajskih praznovanjih so poleg boja za osemurni delavnik prišle na plan tudi zahteve po političnih svoboščinah, predvsem za enakopravno, splošno, direktno in tajno volilno pravico. V začetku 20. stoletja pa je postajal vedno bolj aktualen tudi boj proti militarizmu in imperializmu, boj za mir.
Pri nas
Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, od leta 1948 pa je uzakonjen tudi kot državni praznik. Samo praznovanje 1. maja pa seje na ozemlju današnje Slovenije pričelo že z letom 1890. Sprva v rudniških krajih, kmalu za tem tudi v industrijskih območjih v Trstu, Ljubljani in Mariboru, pa čeprav je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896; takrat je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Se še spomnite »1. maja«?
Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni. Proslavljanje 1. maja se je začelo z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove, v sprevodih nosili zastave. Prirejali tudi razne športne prireditve.
Kaj pa danes?
Večina običajev se je ohranila vse do danes. Morda z malo manjšim zanosom, pa vseeno. Najbolj pa se je ohranil običaj kurjenja kresov na predvečer praznika, ob prirejanju raznih prireditev s častnimi gosti in predstavniki delavskih sindikatov, koncertih in drugih slovesnostih.
