Čas je za počitek
Bodi priden/a, uči se, izkaži se, daj vse od sebe … in podobne vzpodbude ali preganjanje poslušamo že vse od otroštva. Najprej od svojih staršev, vzgojiteljev, učiteljev in končno od delodajalcev. Pri tem večinoma slišimo »kako naj delamo« - veliko, z mero odgovornosti, se spopadamo s težavami, na katere naletimo na svoji poti; pozabljamo pa na bistvo, ki nam omogoča tako aktivno življenje: na svoje telo. Odnos do lastnega telesa in njegovih potreb nikoli ne smemo dati na stranski tir ali jih zanemarjati. Zato se moramo priučiti tudi življenjske aktivnosti, ki ji pravimo počitek.
Počitek v službi
Življenje modernega človeka, ki dela v pisarni ali na katerem koli drugem delovnem mestu, je lahko zelo naporno. Anketa, ki jo je leta 2007 izvedel nek francoski časopis, razkriva, da delo ob slovitih in nepogrešljivih sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah kar 30% zaposlenih doživlja kot precej stresno. Veliko pa jih je izjavilo, da so včasih tik pred trenutkom, da svoj mobilni telefon ali računalniško miško (tudi ekran) zabrišejo v steno! Pred nekaj leti je ameriški psiholog Larry Rosen to tegobo sodobnega človeka poimenoval »tehnostres«. Če se vam zdi, da bo tudi vam kmalu »kapnilo čez rob«, si poskusite življenje olajšati z naslednjimi pravili:
Siesta kot delovni pripomoček
Še boljše pa bi bilo, če bi imeli v podjetjih recimo nekakšne sobe za počitek (kot jih imajo Kitajci), kjer bi se uslužbenci lahko za kratek trenutek ulegli in spočili. Od leta 2004 si polovica zaposlenih v nekem francoskem podjetju po kosilu privošči spanec. Njihovo gibalo je bilo dejstvo, da si težko zamislimo, da ne bi ves dan jedli – in siesta je prav tako naravna potreba. Strokovnjaki pravijo, da je čas za počitek med 12. in 15. uro, in svetujejo, naj spanec ne traja dlje od 10 do 15 minut. Bolj se temu privadimo, bolj krepčilni je spanec in bolj učinkoviti smo po njem. Študije strokovnjakov za aeronavtiko so pokazale, da je človek po takšnem počitku kar dvakrat bolj učinkovit kot prej.
Drugi sprostilni pripomočki
Predvsem pa vse kar v svojem življenju počnete, delajte to zmerno, a popolnoma osredotočeno, s srcem, dušo in razumom ter poskušajte ob tem tudi čim bolj uživati. Zato tudi, ko počivate, delajte to sto odstotno!
Vir: Elle, April 2008, Vsak dan je lahko počitek
Počitek v službi
Življenje modernega človeka, ki dela v pisarni ali na katerem koli drugem delovnem mestu, je lahko zelo naporno. Anketa, ki jo je leta 2007 izvedel nek francoski časopis, razkriva, da delo ob slovitih in nepogrešljivih sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah kar 30% zaposlenih doživlja kot precej stresno. Veliko pa jih je izjavilo, da so včasih tik pred trenutkom, da svoj mobilni telefon ali računalniško miško (tudi ekran) zabrišejo v steno! Pred nekaj leti je ameriški psiholog Larry Rosen to tegobo sodobnega človeka poimenoval »tehnostres«. Če se vam zdi, da bo tudi vam kmalu »kapnilo čez rob«, si poskusite življenje olajšati z naslednjimi pravili:
- Uprite se elektronskim motnjam. V povprečju uslužbenec dnevno prejme približno 60 elektronskih sporočil. Če na vsako odgovori brez odlašanja, ob tem pa se ukvarja s svojimi delovnimi nalogami in odgovarja na telefonske klice, je rezultat takšnega delovnega dne, preživetega v nenehnem preskakovanju z enega opravka na drugega sledeč: nizka učinkovitost in maksimalna živčna izčrpanost. Da se popolnoma ne izgubite v nepregledni množici e-mailov, jih razvrstite po barvah glede na pomembnost, vsebino, namen. Recimo z rdečo bravo označite tista sporočila, ki so vam jih poslali vodilni in nadrejeni ali pomembne stranke, z modro sporočila kolegov, z zeleno sporočila prijateljev in tako naprej.
- Glede mobilnega telefona pa: ne bodite preveč radodarni, ko delite svojo telefonsko številko. Poleg tega ne pozabite na opcijo telefonske tajnice!
- Pozabite malce na svoj »ego«. Namreč nihče ni nepogrešljiv za podjetje do te mere, da bi moral biti ves čas dosegljiv. Če torej niste ravno zaposleni na vroči liniji ali v dežurstvu, lahko telefon od časa do časa tudi popolnoma izklopite. Mislite, da bo šef jezen, če bo naletel na odzivnik. Razpoložljivost namreč sama od sebe še ne zagotavlja tudi učinkovitosti. Tisti, ki so vedno živčni, vedno dostopni, a nikoli osredotočeni na delo, se redko povzpnejo čisto na vrh hierarhične lestvice. Na dan si določite tri termine, v katerih preverite sporočila na odzivniku, ko vam motivacija za delo upade.
- Bodite vedno vljudni. Po telefonu govorite z mirnim glasom, vsako elektronsko sporočilo začnite z vljudnostjo frazo in se s tem izvijete občutku naglice. Tako uspešno lahko obvladujete svoj in tuj stres. Skratka, vljudnost sprošča.
- Bodite prizanesljivi do svojega telesa. Pazite, da boste vedno imeli raven računalniški zaslon brez odbojev, vrtljiv stol, primerno indirektno svetlobo, veliko in ne preveč ukrivljeno miško, da si ne uničite zapestja. Če je potrebno si priskrbite vlažilnik zraka, dišave za prostor, prostor redno prezračujte itd.
- Da med delom ne pregorite, preverjajte svoje počutje. Ste lačni, žejni, izčrpani? Takoj ko začutite, da nekaj ni prav, si privoščite odmor za kavo, pojdite na sprehod in si malo pretegnite noge, stopite do toaletnih prostorov. To vas bo pomirilo.
- Vedeti morate tudi, da hrup slabo vpliva na delo, na koncentracijo. Zato naj hrup v delovnem prostoru nikoli ne preseže meje 55 decibelov. Pri tej glasnosti se še lahko skoncentriramo. Iz prostora odnesite vse tiste predmete, aparature, ki jih nujne ne potrebujete ves čas pri sebi in oddajajo razne zvoke, šume. Če ne gre drugače, si priskrbite protihrupno čelado ali čepke za ušesa, prepustite se lastni iznajdljivosti. Nekatera podjetja imajo tako imenovane tihe pisarne, kamor ima vstop vsak in kjer so telefonsko zvonjenje ter glasni pogovori prepovedani.
Siesta kot delovni pripomoček
Še boljše pa bi bilo, če bi imeli v podjetjih recimo nekakšne sobe za počitek (kot jih imajo Kitajci), kjer bi se uslužbenci lahko za kratek trenutek ulegli in spočili. Od leta 2004 si polovica zaposlenih v nekem francoskem podjetju po kosilu privošči spanec. Njihovo gibalo je bilo dejstvo, da si težko zamislimo, da ne bi ves dan jedli – in siesta je prav tako naravna potreba. Strokovnjaki pravijo, da je čas za počitek med 12. in 15. uro, in svetujejo, naj spanec ne traja dlje od 10 do 15 minut. Bolj se temu privadimo, bolj krepčilni je spanec in bolj učinkoviti smo po njem. Študije strokovnjakov za aeronavtiko so pokazale, da je človek po takšnem počitku kar dvakrat bolj učinkovit kot prej.
Drugi sprostilni pripomočki
- Recimo odmor za masažo! Raziskava izvedena v Miamiju (ZDA) je pokazala, da lahko ljudje, ki se masaži prepustijo za 15 minut na teden, računajo dvakrat hitreje in pri tem naredijo dvakrat manj napak.
- Miren spanec v postelji. Dokazano je, da kakovost nočnega spanca ne vpliva na človekovo delovno sposobnost naslednji dan. To je vsekakor spodbudna novica. Preostane pa nam obveza, da svojemu telesu zaupamo, da bo samo našlo idealen počitek, ko ga bo potrebovalo. Nedvomno pa je dolgotrajnejša nespečnost vzrok utrujenega in izčrpanega telesa, ki ne more učinkovito niti zdravo delovati.
- Prava mera športa. Poznamo dve vrsti utrujenosti: prva, pri kateri šport še vedno lahko pomaga; in druga, pri katero je bolje, da gremo v kino ali se preprosto zleknemo na kavč in prižgemo televizijo. Za razlikovanje med njima se lahko opremo na eno samo merilo: lastne potrebe. Predstavljati si moramo sami sebe, kako izvajamo neko dejavnost, in nato oceniti užitek, ki smo ga ob tem občutili. Čeprav pa je vseeno potrebno vedeti, da je bolje od poležavanja na kavču, sproščujoča hoja. Ta pospešuje presnovo brez dodatnega stresa, saj se takrat spontano gibljemo s hitrostjo od 4 do 5 km/h, kar vzpodbuja delovanje srca, pospešuje krvni pretok, telesu dovaja kisik in ga ogreva. In ne pretiravajte pri športu. En termin športne vadbe na teden povsem zadostuje, če greste ob tem še vsak dan vsaj na krajši sprehod. Intenzivnejših športnih aktivnosti se raje lotevajte v prvi polovici dneva, po kosilu ali zvečer pa se odločajte za zmernejše dejavnosti. Namreč šport po 20. uri zvečer na organizem deluje poživljajoče, tako da se boste po tako pozni vadbi težje sprostili in zaspali.
Predvsem pa vse kar v svojem življenju počnete, delajte to zmerno, a popolnoma osredotočeno, s srcem, dušo in razumom ter poskušajte ob tem tudi čim bolj uživati. Zato tudi, ko počivate, delajte to sto odstotno!
Vir: Elle, April 2008, Vsak dan je lahko počitek
