Uživanje ob hladnem bifeju
Način pogostitve gostov v obliki »bifeja« se je izredno (dobro) uveljavil tako na bolj preprostih prireditvah kot tudi na slavnostnih sprejemih in drugih izbranih priložnostih. Enako priljubljen je bife tako pri gostiteljih kot pri gostih, ne glede na to, ali ponujajo samo hladne ali hladne in tople jedi. Za imenom hladni bife se lahko skriva razkošna gostija, ki se od pravega banketa loči le po tem, da si gostje postrežejo sami. Izbira je praviloma zelo bogata in pestra, zato lahko skoraj vsak najde tudi nekaj po svojem okusu.
Žal pa vrsta neljubih pripetljajev, ki se lahko zgodijo ob bifeju, govori tudi proti takšnemu načinu pogostitve. Ob tem lahko rečemo, da večino neprijetnosti povzročijo gostje, v manjši meri pa je za kakšen spodrsljaj odgovoren tudi prireditelj bifeja.
Pregovorna »bitka ob hladnem bifeju« se vname vsepovsod tam, kjer pustijo gostom »proste roke« in si lahko postrežejo sami. Izkušnje kažejo, da mnogim ljudem kljub vedno večji priljubljenosti in pogostnosti te oblike pogostitve, pravila vedenja ob bifeju še niso prišla v kri. Zdi se namreč, da nekateri še vedno niso opazili (ali pa jim preprosto ni mar za to), kako nevzgojeno se vedejo, če kot sestradani volkovi planejo po hrani in v enem zamahu z mize pospravijo vse, kar si lahko naložijo na krožnik. Ob tem sploh ne pomislijo, da njihovo početje z velikimi zanimanjem spremlja na desetine drugih gostov in po njihovem vedenju ob bifeju presoja njihove značajske lastnosti.
Zato si poglejmo nekaj osnovnih pravil lepega obnašanja ob hladnem bifeju.
Postavite se v vrsto
Popolnoma samoumevno je, da se je potrebno postaviti v vrsto, ki je že nastala pred obloženo mizo. Ni nujno, da smo med prvimi, saj se najbrž težko kosamo s tistimi, ki takoj po gostiteljevem znamenju za začetek planejo k mizi, kot da jim gre za življenje. Zavedajte se, da takšna »zmaga«, nikomur ne prinese točk!
Dobro pripravljen bife je urejen po določenih zakonitostih. Ena od njih je, da potrebujem krožnik, na katerega si jedi naložimo. Zato praviloma na začetku mize praviloma čakajo krožniki. Če je bife s toplimi jedmi, včasih strežno osebje po želji postreže izbrano jed na ogretem krožniku. Vzemimo si torej krožnik – če je gostitelj dovolj izkušen, leži pribor na koncu mize, saj je pri nalaganju jedi na krožnik samo v napoto – in se pomaknemo naprej do prve »postaje«. Od tod naprej je prehitevanje dovoljeno, saj se gostje pri posameznih jedeh zadržujejo različno dolgo. Velja pa, da se ne prerivamo in ne uporabljamo »komolčnih tehnik«, da bi prišli do mize. Gostu pred seboj pustimo dovolj časa, da si jed brez naglice izbere in v miru naloži na svoj krožnik.
Pozor, pribor!
Prva možnost za spodrsljaj čaka že pri prvem servisnem krožniku. Ko si postrežemo z jedjo, pustimo servisni pribor vedno na pladnju. Pazimo tudi, da pladenj tudi po našem posegu še vedno ustreza estetskim merilom, ki veljajo za hladni bife.
Kadar v bifeju ponujajo jedi, za katere se praviloma uporablja pribor, ga tudi obvezno uporabljajte! Nikar ne jejte z rokami jedi, ki so še posebej močnega vonja ali če vam lahko pri tem steče omaka za rokav srajce. Nato pa do vas stopi oseba, s katero se niste že dolgo srečali in se rokujeta! Kako mislite, da se pri tem počuti!?
Lakota ali le prevelike oči
Nikar si na krožnik ne naložimo vse jedi s pladnja samo zato, ker gre za našo najljubšo jed. Na krožnik si naložimo vse, kar si poželi srce oziroma želodec, tako da se hrana skoraj usiplje z njega! S takšnim vedenjem bomo pri vsakem opazovalcu zagotovo vzbudili pozornost ter obveljali za pogoltnega požrešneža in takega vtisa se bomo težko znebili.
Zato se pri prvem obhodu mize zadovoljim z manjšimi odmerki. Od vsega, kar nam tekne, vzamemo samo malo. Če vas skrbi število čakajočih za vami in da bo hrane zmanjkalo, boste kaj kmalu ugotovili, da se je dolžina vrste že po razmeroma kratkem času bistveno skrajšala in da je še vedno dovolj hrane za vse. Vzemimo si torej čas in jejmo počasi, z užitkom, nato pa si mirno privoščimo še drugi, tretji ali še četrti obhod mize, pri čemer naj bo vsak od njih preudarno odmerjen.
Napake gostiteljev
Za nagnjenost mnogih gostov, da si že pri prvem obhodu naložijo na krožnik čim več, pa so krivi tudi nekateri gostitelji. Kdor si na začetku postreže s skromnimi zalogaji in pri ponovnem obisku mize ugotovi, da je bife »pospravljen«, bo ob naslednjem povabilu na bife morda med tistimi, ki si naložijo zvrhan krožnik. Eno izmed osnovnih pravil bifeja je, da mora biti na voljo toliko hrane, da miza po prvem obhodu vseh gostov ne bo prazna. Najbolj je, če mizo za vsak hod naložimo na novo.
Če je dovolj prostora, uredimo bife tako, da bo ob enaki ponudbi možen dostop do njega z leve in desne strani mize. S tem čas čakanja skrajšamo na polovico, gostje pa ne pojedo več kot sicer.
Prireditelj mora poskrbeti za zadostno število krožnikov, pribora in prtičkov, ki jih lahko gostje uporabijo. Bolje je, da je vsega preveč, kot da česa zmanjka!
Huda napaka prireditelja je tudi, če pri jedeh, ki jih le težko jemo stoje, na primer pri pečenk z omako, ne pripravi dovolj mizic, na katere lahko krožnik odložimo in se posvetimo hrani.
Pomembno je tudi, da je na voljo dovolj mest, kamor lahko gostje odložijo uporabljene krožnike in kozarce, sicer jih bodo odlagali na mizo z jedili.
Pri uživanju hrane ob hladnem bifeju si torej zapomnimo vsaj sledečih zapovedi:
Urška Č.
Povzeto po Priročnik lepega vedenja, Ljubljana, 2004
Žal pa vrsta neljubih pripetljajev, ki se lahko zgodijo ob bifeju, govori tudi proti takšnemu načinu pogostitve. Ob tem lahko rečemo, da večino neprijetnosti povzročijo gostje, v manjši meri pa je za kakšen spodrsljaj odgovoren tudi prireditelj bifeja.
Pregovorna »bitka ob hladnem bifeju« se vname vsepovsod tam, kjer pustijo gostom »proste roke« in si lahko postrežejo sami. Izkušnje kažejo, da mnogim ljudem kljub vedno večji priljubljenosti in pogostnosti te oblike pogostitve, pravila vedenja ob bifeju še niso prišla v kri. Zdi se namreč, da nekateri še vedno niso opazili (ali pa jim preprosto ni mar za to), kako nevzgojeno se vedejo, če kot sestradani volkovi planejo po hrani in v enem zamahu z mize pospravijo vse, kar si lahko naložijo na krožnik. Ob tem sploh ne pomislijo, da njihovo početje z velikimi zanimanjem spremlja na desetine drugih gostov in po njihovem vedenju ob bifeju presoja njihove značajske lastnosti.
Zato si poglejmo nekaj osnovnih pravil lepega obnašanja ob hladnem bifeju.
Postavite se v vrsto
Popolnoma samoumevno je, da se je potrebno postaviti v vrsto, ki je že nastala pred obloženo mizo. Ni nujno, da smo med prvimi, saj se najbrž težko kosamo s tistimi, ki takoj po gostiteljevem znamenju za začetek planejo k mizi, kot da jim gre za življenje. Zavedajte se, da takšna »zmaga«, nikomur ne prinese točk!
Dobro pripravljen bife je urejen po določenih zakonitostih. Ena od njih je, da potrebujem krožnik, na katerega si jedi naložimo. Zato praviloma na začetku mize praviloma čakajo krožniki. Če je bife s toplimi jedmi, včasih strežno osebje po želji postreže izbrano jed na ogretem krožniku. Vzemimo si torej krožnik – če je gostitelj dovolj izkušen, leži pribor na koncu mize, saj je pri nalaganju jedi na krožnik samo v napoto – in se pomaknemo naprej do prve »postaje«. Od tod naprej je prehitevanje dovoljeno, saj se gostje pri posameznih jedeh zadržujejo različno dolgo. Velja pa, da se ne prerivamo in ne uporabljamo »komolčnih tehnik«, da bi prišli do mize. Gostu pred seboj pustimo dovolj časa, da si jed brez naglice izbere in v miru naloži na svoj krožnik.
Pozor, pribor!
Prva možnost za spodrsljaj čaka že pri prvem servisnem krožniku. Ko si postrežemo z jedjo, pustimo servisni pribor vedno na pladnju. Pazimo tudi, da pladenj tudi po našem posegu še vedno ustreza estetskim merilom, ki veljajo za hladni bife.
Kadar v bifeju ponujajo jedi, za katere se praviloma uporablja pribor, ga tudi obvezno uporabljajte! Nikar ne jejte z rokami jedi, ki so še posebej močnega vonja ali če vam lahko pri tem steče omaka za rokav srajce. Nato pa do vas stopi oseba, s katero se niste že dolgo srečali in se rokujeta! Kako mislite, da se pri tem počuti!?
Lakota ali le prevelike oči
Nikar si na krožnik ne naložimo vse jedi s pladnja samo zato, ker gre za našo najljubšo jed. Na krožnik si naložimo vse, kar si poželi srce oziroma želodec, tako da se hrana skoraj usiplje z njega! S takšnim vedenjem bomo pri vsakem opazovalcu zagotovo vzbudili pozornost ter obveljali za pogoltnega požrešneža in takega vtisa se bomo težko znebili.
Zato se pri prvem obhodu mize zadovoljim z manjšimi odmerki. Od vsega, kar nam tekne, vzamemo samo malo. Če vas skrbi število čakajočih za vami in da bo hrane zmanjkalo, boste kaj kmalu ugotovili, da se je dolžina vrste že po razmeroma kratkem času bistveno skrajšala in da je še vedno dovolj hrane za vse. Vzemimo si torej čas in jejmo počasi, z užitkom, nato pa si mirno privoščimo še drugi, tretji ali še četrti obhod mize, pri čemer naj bo vsak od njih preudarno odmerjen.
 |
 |
 |
Napake gostiteljev
Za nagnjenost mnogih gostov, da si že pri prvem obhodu naložijo na krožnik čim več, pa so krivi tudi nekateri gostitelji. Kdor si na začetku postreže s skromnimi zalogaji in pri ponovnem obisku mize ugotovi, da je bife »pospravljen«, bo ob naslednjem povabilu na bife morda med tistimi, ki si naložijo zvrhan krožnik. Eno izmed osnovnih pravil bifeja je, da mora biti na voljo toliko hrane, da miza po prvem obhodu vseh gostov ne bo prazna. Najbolj je, če mizo za vsak hod naložimo na novo.
Če je dovolj prostora, uredimo bife tako, da bo ob enaki ponudbi možen dostop do njega z leve in desne strani mize. S tem čas čakanja skrajšamo na polovico, gostje pa ne pojedo več kot sicer.
Prireditelj mora poskrbeti za zadostno število krožnikov, pribora in prtičkov, ki jih lahko gostje uporabijo. Bolje je, da je vsega preveč, kot da česa zmanjka!
Huda napaka prireditelja je tudi, če pri jedeh, ki jih le težko jemo stoje, na primer pri pečenk z omako, ne pripravi dovolj mizic, na katere lahko krožnik odložimo in se posvetimo hrani.
Pomembno je tudi, da je na voljo dovolj mest, kamor lahko gostje odložijo uporabljene krožnike in kozarce, sicer jih bodo odlagali na mizo z jedili.
Pri uživanju hrane ob hladnem bifeju si torej zapomnimo vsaj sledečih zapovedi:
- Bife je priljubljena oblika pogostitve ob formalnih in neformalnih poslovnih srečanjih, konferencah, seminarjih in drugih sprejemih. Zato nikoli ne smemo pozabiti, da naše vedenja spremljajo oči vseh prisotnih.
- Pri nalaganju na krožnik se poskušajmo ravnati po klasičnem zaporedju jedi v meniju – predjed, glavna jed, sladica …
- Nihče nam ne bo zameril, če si bomo – z zmernimi odmerki – postregli hrano iz bifeja večkrat.
- In še, ko si nalagate jedi s servirnega pladnja, imejte v mislih to, da si bo za vami postreglo še na desetine ljudi, zato ne pustite za seboj »nered« na servirnem pladnju.
Urška Č.
Povzeto po Priročnik lepega vedenja, Ljubljana, 2004
