Izgorelost na delovnem mestu
Kaj je izgorelost?
Izgorelost (burn-out) bi najkrajše definirali kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Nastane zaradi dolgotrajnih nerecipročnih odnosov v službi ali zasebnem življenju, lahko pa je tudi splet okoliščin. Pri nerecipročnih odnosih človek izpolnjuje pričakovanja drugih, ne pa svojih potreb, kar sčasoma občuti kot čedalje večje izčrpavanje in vir nezadovoljstva.
Izgoreli ljudje so kronično utrujeni, veliko manj delovno učinkoviti kot prej, razdražljivi, cinični in nemotivirani za delo, ki so ga nekoč z veseljem opravljali. V skrajnem primeru lahko doživijo tudi popoln psihofizični zlom (adrenalni zlom), ki po znakih spominja na hudo depresijo, čeprav to ni. Ob tem se lahko pojavijo številna bolezenska znamenja, celo možganska kap ali infarkt, poveča pa se tveganje za rakava obolenja. Ker pri adrenalnem zlomu človeku zmanjka energije tudi za vzdrževanje mehanizmov, ki so privedli do izgorelosti, pogosto pride do spremembe osebnosti, spremembe vrednostnega sistema in iskanja novega odnosa do dela, ljudi in sveta.
Dejstva o izgorelosti
Po državah Evropske unije je ta bolezen že dobro znana in diagnosticirana. Na razširjanje njenega sindroma po vsem svetu opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je že leta 1999 priporočila, naj države sprejmejo ukrepe za preprečevanje stresa in izgorelosti na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu največkrat doleti najodgovornejše in najučinkovitejše ljudi, ki so bili do zloma uspešnejši od povprečja. Med najbolj ogroženimi so menedžerji, samostojni podjetniki in vodilni delavci v podjetju.
Psihologinja in vodilna strokovnjakinja za izgorelost pri nas Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov je v raziskavi med približno 700 Slovenci ugotovila, da jih več kot polovica doživlja izgorevanja. Vsak četrti Slovenec ima začetne znake izgorevanja - kronično utrujenost, ki je ne zdravi, temveč pred njo beži v deloholizem. Dobrih 15 odstotkov ljudi je že preizčrpanih. Približno desetina doseže tretjo stopnjo - adrenalno izgorelost, polovica med njimi (pet odstotkov vseh v raziskavi) pa jih gre čez adrenalni zlom in so dolgo časa na bolniškem dopustu. Zdravljenje te bolezni traja v povprečju od dve do štiri leta.
Vpliv izgorelosti na delovnem mestu
Izgorelost poleg depresije postaja glavna poklicna bolezen 21. stoletja. »Raziskovalci jo opredeljujejo kot bolezen, ki je posledica neustreznih psiholoških okoliščin dela in se tudi kaže predvsem kot spremenjen odnos do dela,« razlaga psihologinja Andreja Pšeničny. Po njenih besedah ima podjetje z izgorelimi delavci veliko "preglavic". Od izgube najbolj zavzetih delavcev in večje fluktuacije, do povečane odsotnosti z dela in več nesreč na delovnem mestu, in podobno, pa tudi stroškov - za nadomestne delavce, iskanje in usposabljanje novih delavcev. Temu pa se lahko izognejo tako, da vzpostavijo psihološke okoliščine dela, ki zaposlenih ne bodo silile v izčrpavanje in izgorevanje. Nekaj sprememb v organizaciji in komunikaciji ne stane veliko ali celo ne stane nič, z njimi pa bodo lahko zagotovili večjo motiviranost za delo in večjo storilnost brez škodljivih posledic za zdravje zaposlenih.
Pomoč pri izgorevanju
Ljubljanski Inštitut za razvoj človeških virov, ki deluje dobro leto, je edina ustanova v Sloveniji, ki se ukvarja s preventivnimi ukrepi za preprečevanje izgorevanja in psihoterapijami za tiste, ki trpijo zaradi preizčrpanosti ali so se zaradi izgorelosti na delovnem mestu že zlomili. Februarja začenjajo seminarje in delavnice o preprečevanju poklicne izgorelosti, preobremenjenosti na delovnem mestu, tehnikah sproščanja, vzpostavljanju ravnotežja med službo in preostalim življenjem.
Urška Č.
Vir: http://www.referenca.eu: www.finance-on.net, rubrika Kadri in kariera
Izgorelost (burn-out) bi najkrajše definirali kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Nastane zaradi dolgotrajnih nerecipročnih odnosov v službi ali zasebnem življenju, lahko pa je tudi splet okoliščin. Pri nerecipročnih odnosih človek izpolnjuje pričakovanja drugih, ne pa svojih potreb, kar sčasoma občuti kot čedalje večje izčrpavanje in vir nezadovoljstva.
Izgoreli ljudje so kronično utrujeni, veliko manj delovno učinkoviti kot prej, razdražljivi, cinični in nemotivirani za delo, ki so ga nekoč z veseljem opravljali. V skrajnem primeru lahko doživijo tudi popoln psihofizični zlom (adrenalni zlom), ki po znakih spominja na hudo depresijo, čeprav to ni. Ob tem se lahko pojavijo številna bolezenska znamenja, celo možganska kap ali infarkt, poveča pa se tveganje za rakava obolenja. Ker pri adrenalnem zlomu človeku zmanjka energije tudi za vzdrževanje mehanizmov, ki so privedli do izgorelosti, pogosto pride do spremembe osebnosti, spremembe vrednostnega sistema in iskanja novega odnosa do dela, ljudi in sveta.
Dejstva o izgorelosti
Po državah Evropske unije je ta bolezen že dobro znana in diagnosticirana. Na razširjanje njenega sindroma po vsem svetu opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je že leta 1999 priporočila, naj države sprejmejo ukrepe za preprečevanje stresa in izgorelosti na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu največkrat doleti najodgovornejše in najučinkovitejše ljudi, ki so bili do zloma uspešnejši od povprečja. Med najbolj ogroženimi so menedžerji, samostojni podjetniki in vodilni delavci v podjetju.
Psihologinja in vodilna strokovnjakinja za izgorelost pri nas Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov je v raziskavi med približno 700 Slovenci ugotovila, da jih več kot polovica doživlja izgorevanja. Vsak četrti Slovenec ima začetne znake izgorevanja - kronično utrujenost, ki je ne zdravi, temveč pred njo beži v deloholizem. Dobrih 15 odstotkov ljudi je že preizčrpanih. Približno desetina doseže tretjo stopnjo - adrenalno izgorelost, polovica med njimi (pet odstotkov vseh v raziskavi) pa jih gre čez adrenalni zlom in so dolgo časa na bolniškem dopustu. Zdravljenje te bolezni traja v povprečju od dve do štiri leta.
Vpliv izgorelosti na delovnem mestu
Izgorelost poleg depresije postaja glavna poklicna bolezen 21. stoletja. »Raziskovalci jo opredeljujejo kot bolezen, ki je posledica neustreznih psiholoških okoliščin dela in se tudi kaže predvsem kot spremenjen odnos do dela,« razlaga psihologinja Andreja Pšeničny. Po njenih besedah ima podjetje z izgorelimi delavci veliko "preglavic". Od izgube najbolj zavzetih delavcev in večje fluktuacije, do povečane odsotnosti z dela in več nesreč na delovnem mestu, in podobno, pa tudi stroškov - za nadomestne delavce, iskanje in usposabljanje novih delavcev. Temu pa se lahko izognejo tako, da vzpostavijo psihološke okoliščine dela, ki zaposlenih ne bodo silile v izčrpavanje in izgorevanje. Nekaj sprememb v organizaciji in komunikaciji ne stane veliko ali celo ne stane nič, z njimi pa bodo lahko zagotovili večjo motiviranost za delo in večjo storilnost brez škodljivih posledic za zdravje zaposlenih.
Pomoč pri izgorevanju
Ljubljanski Inštitut za razvoj človeških virov, ki deluje dobro leto, je edina ustanova v Sloveniji, ki se ukvarja s preventivnimi ukrepi za preprečevanje izgorevanja in psihoterapijami za tiste, ki trpijo zaradi preizčrpanosti ali so se zaradi izgorelosti na delovnem mestu že zlomili. Februarja začenjajo seminarje in delavnice o preprečevanju poklicne izgorelosti, preobremenjenosti na delovnem mestu, tehnikah sproščanja, vzpostavljanju ravnotežja med službo in preostalim življenjem.
Urška Č.
Vir: http://www.referenca.eu: www.finance-on.net, rubrika Kadri in kariera