Novost - izredna odpoved
Nedisciplina delavcev glede prisotnosti na delovnem mestu je čedalje bolj pogost in pereč problem marsikaterega delodajalca. Kje so vzroki za to, ne ve nihče. Kako pa lahko delodajalec ukrepa v teh primerih? Na primer se zgodi, da delavca ni na delo že šesti dan zapored, delodajalca pa ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost. Kako naj delodajalec ravna v takšnem primeru?
Novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 103/07, veljati pa je začela dne 28.11.2007, je med drugimi novostmi prinesla tudi dodatni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi če:
(1) če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse zanke kaznivega dejanja,
(2) če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja
(3) če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ne obvesti, čeprav bi to moral in mogel,
(4) če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporen kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
(5) če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela,
(6) če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo ali
(7) če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
V primeru tretje točke delavcu preneha pogodba o zaposlitvi veljati s prvim dnem neupravičene odsotnost z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
Na podlagi zakona mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Delodajalec mora delavcu pred izredno odpovedjo omogočiti zagovor v razumnem roku, ki po novem ne sem biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati izpeljavo zagovora. Kot so na primer okoliščine: ko je delodajalec sam žrtev kršitve, v primeru neuspešnega opravljenega poskusnega dela oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neupravičeno ne odzove na povabilo na zagovor.
Delodajalec mora delavcu vročiti pisno obdolžitev v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku, ter določiti čas in kraj, kjer delavec poda svoj zagovor. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu vročiti osebno praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drugi naslov.
Strokovnjaki pa delodajalcem odsvetujejo, da se postopka izredne odpovedi delovnega razmerja lotevajo sami. Zato vam svetujejo, da se predhodno obrnete na ustreznega pravnega strokovnjaka.
Vir: Obrtnik, 03/2008, Obrtnikov svetovalec, Izredna odpoved po novem, Staša Pirkmaier, univ.dipl.prav.
