Bolniške odsotnosti - vedno daljše in pogostejše
Bolniška odsotnost delavcev ima velik vpliv na stroške delodajalca, na odhodke iz obveznega zavarovanja, pa tudi na nižjo produktivnost in manjši obseg proizvodnje. Sedanja ureditev v Sloveniji, kjer je raven socialne varnosti v času začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni v primerjavi z državami Evropske unije kar previsoka, je za delavce sicer ugodna, vendar pa je tudi eden izmed razlogov za to, da delavci nimajo zadostnega motiva za čim hitrejše okrevanje in vrnitev na delo.
Obseg in trajanje bolniških odsotnosti v Sloveniji se po podatkih ZZZS vztrajno povečujeta, tako za odsotnosti do 30 dni, kot tiste nad 30 dni. Bolniška odsotnost, katere trajanje ne presega 30 dni, gre v celoti v breme delodajalca, najpogostejši razlogi zadržanosti pa so bolezni in poškodbe izven dela. Povprečna dolžina trajanja pa v zadnjem letu znaša 9,6 dneva. V breme Zavoda pa gre vsaka bolniška odsotnost, ki traja neprekinjeno več kot 30 dni ali kadar je razlog za bolniško odsotnost nega. Ta je tudi najpogostejši razlog zadržanosti, sledijo bolezni in poškodbe izven dela. Povprečna dolžina trajanja odsotnosti iz razloga nege znaša 4,2 dni, iz razloga bolezni in poškodb izven dela pa je iz leta 2006 narasla iz 60,6 dni na 72 dni.
Odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za nadomestila plač zaradi bolniške odsotnosti se iz leta v leto povečujejo. Izjema sta bili le leti 2005 in 2006, ko se je naraščanje ustavilo, vendar pa se ta trend v lanskem letu ni nadaljeval. Število primerov bolniške odsotnosti se je po podatkih ZZZS-ja v primerjavi z letom 2006 povečal za kar 10,6 %. Prav tako se je podaljšala tudi povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti, ta je v lanskem letu znašala 13,3 dneva.
Za podjetnika pomeni daljša bolniška odsotnost delavca kar precejšen stres. Poskrbeti mora za neoviran potek delovnega procesa, kar lahko pomeni dodatno obremenitev za ostale delavce, potrebo po zaposlitvi dodatnega delavca, vse s tem povezane stroške, pri poslih, kjer ima delavec stik s stalnimi strankami, pa lahko pride tudi do nezadovoljstva slednjih, še posebej ob pogostejših menjavah. Dodatna težava je tudi ta, da trajanja bolniške odsotnosti v večini primerov ni mogoče napovedati, torej je tudi načrtovanje procesa vnaprej lahko precej nezanesljivo.
Tina P.
povzeto po članku Pogosteje in dlje na bolniški, avtorica: T. Čerin, revija Glas gospodarstva, marec 2008
