Družinsko podjetje
Velik del podjetij, ki poslujejo na trgu, so družinska podjetja. Čeprav se nam verjetno na prvi pogled zdi, da gre pri tem predvsem za manjša, lahko tudi obrtniška podjetja – kar na domačih tleh večinoma tudi je –, Zahod kaže povsem drugačno sliko.
Naštejemo lahko kar nekaj izjemno uspešnih korporacij, kot so na primer BMW, Benetton, Mercedes-Benz, Lego, Playboy itn., ki so v lasti družin. Izjemno bogatih družin. Poleg tovrstnih korporacij pa lahko na trgu najdemo veliko drugih podjetij, od mikro velikosti, pa vse do omenjenih korporacij, ki so v lasti in upravljanju družin. In tako predstavlja na Zahodu družinsko podjetništvo izjemno pomembno obliko in del celotnega podjetniškega udejstvovanja na trgu. Kljub drugačnemu vzorcu družinskih podjetij pa so ta izjemno pomembna tudi za slovensko gospodarstvo.
Definiranje družinskega podjetništva
Strokovnih definicij za družinsko podjetništvo je več in težko bi našli definicijo, ki vključuje vse vidike specifičnosti družinskega podjetništva – tako vidik lastništva in vodenja podjetja kot tudi vidik vpletenosti družinskih članov in načina prehoda med generacijami. Kljub vsemu pa bi lahko rekli, da govorimo o družinskem podjetju, ko ga kontrolirajo člani ene same družine. Družinski člani naj bi imeli večinski delež v podjetju, prav tako pa obstaja interes, da se vodenje in lastništvo prenese na naslednjo generacijo družine. Torej naj bi bila v podjetje vpletena vsaj dva člana družine, zaradi večinskega lastništva pa naj bi bilo to tudi v celoti pod kontrolo članov.
Že besedna zveza družinsko podjetništvo nakazuje na posebnost te vrste podjetništva. Na eni strani lahko govorimo o družini kot primarni socialni entiteti, varnostni celici, ki deluje na podlagi krvnih povezav, posledično pa tudi na podlagi močnih čustev ter podobnih vrednot, načel in vzorcev članov te entitete, na drugi strani pa je podjetje pravno formalna entiteto, katere namen je večanje vrednosti lastnikov, torej gre za povsem razumski oziroma racionalni sistem z jasnim ekonomskim ciljem. Tako formalna kot neformalna pravila v obeh sistemih so povsem drugačna v vseh pogledih. In tako je za uspeh v družinskem podjetništvu treba temeljito in sistematično usklajevati pravila in način delovanja obeh sistemov.
Prednosti in pomanjkljivosti družinskih podjetij
Te lahko vidimo predvsem v predanosti družinskih članov poslu in zasebnemu življenju, torej družini, v večji prilagodljivosti v smislu časa in denarja, jasno oblikovani in stabilni kulturi v podjetju, ki je običajno projekcija družinskih vrednot, v večjem znanju, hitrejšem usklajevanju in s tem sprejemanju odločitev ter ne nazadnje tudi v večji medsebojni zanesljivost, saj gre za družinske člane, ki se dobro poznajo. Vse naštete prednosti lahko na neki točki postanejo tudi pomanjkljivosti družinskih podjetij, pri čemer ta neželeni prehod večinoma nastane kot posledica čustvenih konfliktov ali razhajanj.
Pomanjkljivosti družinskih podjetij lahko vidimo tudi v možni večji rigidnosti, čustvenih vplivih na poslovanje, nejasno opredeljenemu vodstvu podjetja in legitimnosti le-tega, težjemu pridobivanju kapitala s strani zunanjih investitorjev ipd. Prepletenost obeh sistemov, družinskega in poslovnega, pa je še posebno kompleksno ter težavno izražena na ravni financiranja. Oba sistema imata zaradi precej različnih interesov svoje potrebe po financiranju in ob enaki količini finančnih sredstev je eden od sistemov lahko oškodovan. S finančnega vidika lahko vidimo tudi problematiko solastništva družinskih članov, ki ne želijo biti vpleteni v poslovanje podjetja in imajo druge lastne cilje, kljub temu pa so že vložili svoj prispevek. Torej morajo biti najprej postavljeni trdni temelji, ki jasno opredeljujejo politiko financiranja obeh interesnih združenj in postavljajo razmejitve med obema sistemoma.
Če pogledamo še nekoliko globlje v problematiko družinskih podjetij, lahko opazimo, da se pogosto pojavljajo problemi, kot so sprejemanje družinskih članov na delovna mesta, za katera nimajo ustreznih kompetenc, da se sprejemajo poslovne odločitve na podlagi družinskih in ne poslovnih interesov, da je v podjetju zaposlenih več družinskih članov, kot temu narekuje racionalna ekonomika, pojavi pa se lahko tudi rivalstvo med potencialnimi nasledniki, kar pa dolgoročno predstavlja tudi novo dimenzijo problematike družinskega podjetništva, to je seveda nasledstvo.
Kako se navadno rešuje problem nasledstva
Zagotovo največji problem družinskega podjetništva je nasledstvo, tako lastniško kot tudi na menedžerski ravni. Več raziskav je jasno pokazalo, da uspešno opravi prehod v novo generacijo manj kot tretjina podjetij, odstotek uspešnih prehodov v tretjo generacijo pa je še veliko nižji in se giblje nekaj pod 15 odstotki. Probleme uspešnega nasledstva lahko iščemo v tem, da ni nikogar od naslednje generacije, ki bi bil pripravljen za prevzem, lahko je dedič, pa nima želje in zanimanja za prevzem, lahko pa je dedičev več, pa ni jasno, kdo, koliko in kako bi prevzel nasledstvo.
Zelo kompleksni in problematični so lahko tudi odnosi med lastniki, menedžmentom in ključnimi zaposlenimi v podjetju, kadar ne gre za iste osebe. V tem kontekstu imamo več možnosti, kadar obravnavamo družinska podjetja. Prva situacija je, ko je družina lastnik in najame zunanji profesionalni menedžment za vodenje podjetja, drugi primer, ko je lastništvo zunanje, družina pa upravlja podjetje (po nekaterih definicijah zaradi nevečinskega lastništva to ni družinsko podjetje), kar je redkejša situacija, zelo pogosta, predvsem pri manjših podjetij pa je situacija, ko je družina tako večinski lastnik kot tudi menedžment podjetja. Pogosto je tudi tako, da so ključni in drugi zaposleni iz vrst sorodstvenih vezi. V vsaki od omenjenih situacij lahko naletimo na več problemov, ki jih je treba uspešno reševati.
Formula za reševanje teh problemov je verjetno kar v formuli za dobre temelje v medosebnih odnosih vključenih posameznikov v vsakem podjetju ne glede na to, za kako podjetje gre. Nujno je, da je usklajena vizija podjetja. Torej če je danes podjetje v točki A, kaj je točka B čez 3 ali 5 let, kjer vsi vpleteni vidijo družinsko podjetje. Vizija mora biti usklajena z vsemi, lastniki in menedžerji, seveda pa se mora aktivno prenašati na zaposlene. Druga komponenta, ki jo je treba uskladiti, je, kaj bo kdo od vpletenih prispeval za realizacijo vizije. Tukaj govorimo o kompetencah (znanje, veščine, izkušnje, vrednote, stališča), odgovornostih, finančnih vložkih in drugih tveganjih, ki jih sprejme vsak v okviru podjetniških podvigov. Tretja komponenta, ki jo je treba uskladiti, je, kakšno nagrado bo vsak od vpletenih, ki prispevajo k realizaciji vizije, prejel. V podjetništvu imamo v mislih predvsem lastništvo, redno plačilo za opravljeno delo in ne nazadnje tudi bonuse ter druge bonitete, ki jih lahko prinaša posamezno delovno mesto. Nazadnje pa je treba uskladiti tudi to, kdaj bo prišla nagrada, pri čemer je lastništvo mišljeno kot dolgoročni motivacijski dejavnik z lahko največjo vrednostjo, redno plačilo kot higienik za preživetje ali življenje na nekem standardu, bonus pa kot orodje za fokusiranje in nagrajevanje doseženih srednjeročnih ter kratkoročnih ciljev.
Šele ko so jasno razmejene odgovornosti, prispevki in pričakovanja ter v skladu s poslovnim načrtom družinskega podjetja postavljeni vsi dejavniki na časovno os, lahko govorimo o osnovnem temelju, na katerem bo raslo podjetje. Nato pa je potreben kar se da racionalen pristop, veliko pogovarjanja in usklajevanja ter ne nazadnje sledenje enaki viziji ob trdem delu, medsebojnem podpiranju in razumevanju ter pristnim človeškim odnosom, še posebej družinskim, ki izhajajo iz zaupanja.
Pomemben del gospodarstva
Družinska podjetja so zaradi čustvene komponente zelo ranljiva in edino strogo profesionalen odnos, dolgoročno načrtovanje in jasne razmejitve lahko zagotavljajo uspešno rast takega podjetja. Kakršne koli nejasnosti, odstopanja ali sprejemanje nepotrebnih kompromisov, ki temeljijo na globokih čustvih, so lahko dispozicije za večje probleme v prihodnosti. Kljub vsemu pa lahko, če so postavljeni trdni temelji, v družinskem podjetništvu vidimo veliko prednosti. Tako bodo brez kančka dvoma družinska podjetja vseh vrst in velikosti, od tistih najmanjših pa do velikih korporacij, katerih blagovne znamke vsi poznamo, še naprej predstavljala pomemben del gospodarstva.
Blaž Kos
