Deloholizem - ste obsedeni s svojo službo?
Ste obsedeni s svojo službo?
Še vedno ste v pisarni, kljub temu, da je ura že skoraj 21:00 zvečer in da ste doma (ponovno) obljubili, da pridete najkasneje do 18:00 popoldne. In to se ni zgodilo prvič ta teden! Če dobro pomislite, se sploh ne spomnite, kdaj ste uspeli v tem mesecu (ali celo celem letu) priti domov pred deseto zvečer!? Ampak delo je delo, in kdo ga bo naredil, če ne vi, kajne!? Tako se opravičujete sami sebi in okolici okoli vas, ki je neposredno vpletena v vaše "dolge" delavnike.
Občasni podaljšani delavniki, ko je zares potrebno neko delo opraviti do določenega roka, so ena stvar, kdaj pa postane "dovolj" tudi preveč, je že druga stvar. Ameriško Društvo Anonimnih Deloloholikov (Workaholics Anonymous WA) navaja, da je lahko že delavnik, ki (redno) traja več kot 40 ur tedensko, prvi indikator deloholizma. Drugi indikatorji, ki nakazujejo na to, da ste se začeli obnašati kot deloholiki, so še:
-
delo nosite domov in ga opravljate pozno v večernih urah ali celo ponoči,
-
strah pred odpustitvijo, če ne boste delali dovolj trdo in več ur kot je potrebno,
-
vaša osebna razmerja pričnejo trpeti zaradi vašega dolgega delavnika.
Deloholizem
Sicer pa je bil pojem "deloholizem" od nekdaj sporen oziroma polemičen. Kajti, kdo pa lahko reče, da enostavno ne ljubite svoje dela, da v delu neizmerno uživate in ste pač samo marljiv delavec!? A strokovnjaki s področja managementa in psihologije pravijo, da obstaja velika razlika med "deloholikom" in med "marljivim delavcem". Namreč deloholik je oseba, ki ne more in ne zna uravnotežiti svojega poslovnega življenja z osebnim življenjem. Je oseba, ki verjame, da je njegovo delo vedno prioriteta, okoli katere se vrti cel njegov svet in svet njegovih najbližjih. V tem konceptu bo tudi oseba, ki je deloholik, vsa možna sodobna sredstva komuniciranja in prenosa podatkov ter informacij (mobilni telefoni, prenosni računalniki ...) izrabljala kot vzrok, da more nenehno delati. Medtem ko bo priden delavec izkoristil njihove prednosti v skladu s potrebami dela in ne lastnimi notranjimi pritiski, da delo ne more počakati. Vedno in povsod si je potrebno pustiti prostor in čas za kvalitetno preživljanje z družino in družabno življenje izven delavnika!
Deloholizem namreč ni več povezan z občutkom obveznosti do službe, pač pa postane način življenja, način obnašanja in nadalje odvisnost. Deloholizem je nezdrava odvisnost od dela, ki ima močen vpliv na osebne odnose s partnerjem, na družabno življenje in nenazadnje na zdravje. Obenem pa posameznikovo stanje deloholizma negativno vpliva tudi na sodelavce, na delovni kolektiv znotraj podjetja. Kajti deloholik je strogo osredotočen na izpeljavo projekta, zato kvaliteta dela postane stranskega pomena. To na ostale sodelavce vpliva destruktivno in enak vpliv se prenaša na samo delo. Zato sta tako uspešnost kot učinkovitost dela pri deloholiku postavljena na resen vprašaj!
Negativni notranji glas deloholikov
-
Nizka samozavest - Nič kar naredim, ni dovolj dobro. Nekaj je narobe z mano. Sem nesposoben, nevreden.
-
Perfekcionizem - Če naj bom srečen, morajo biti stvari opravljene odlično. Nič, kar naredim, ni dovolj dobro.
-
Mišljenjski vzorec "vse ali nič" - Če ne morem biti vse vsem ljudem, nisem nič. Lahko preživljam čas s svojo družino ali pa jo finančno podpiram - ne pa obojega. Sem bodisi najboljši bodisi najslabši - vmesni prostor ne obstaja.
-
Teleskopsko mišljenje - Vedno se počutim zguba, ker se povečujem vlogo neuspehov in ignoriram uspehe.
-
Zamegljene meje - Težko vem, kdaj naj se ustavim, kje naj potegnem črto in kdaj naj rečem "ne".
-
Težnja po ugajanju - Če lahko druge pripravim k temu, da me imajo radi, se bolje počutim.
-
Pesimizem - Moje življenje je kaotično in stresno, polno žalosti in obupa. Takšno je življenje.
-
Katastrofično mišljenje - Svojega življenja ne nadzorujem in lahko se zgodi kaj strašnega, zato se ne morem sprostiti. Vedno moram biti pripravljen na najslabše.
-
Brezupnost - Ne morem spremeniti svojega življenjskega sloga. Svojega urnika ne morem spremeniti, niti se upočasniti.
-
Pozicija žrtve - Za moje čezmerno delo, stres in izčrpanost so krivi drugi ljudje in situacije.
-
Zamera - Poln sem grenkobe in zamere; nikoli ne bom oprostil drugim, kar so mi naredili. Sem žrtev zahtevnega poklica, potreb družine ali družbe, ki mi pravijo, da moram vse to narediti.
-
Želje - Želim si imeti stvari, ki jih ne morem imeti. Stvari, ki jih imam, nimajo vrednosti. Če bi se moj položaj spremenil, bi se lahko upočasnil in bolje skrbel zase.
-
Resnost - Igra in zabava sta izguba časa, saj je tukaj še toliko dela, ki mora biti opravljeno.
Na žalost pa je deloholizem ravno tako kot ostale vrste odvisnosti pogosto zanikano stanje. Oseba, ki kaže znake deloholizma, v prvih stadijih odvisnosti močno in argumentirano zavrača vse očitke, da je zapadla v odvisnost. Za razliko od drugih odvisnosti pa je pri odvajanju od deloholizma nemogoče popolnoma prenehati z delom! Zato je tako stanje kot odvajanje od dela kompleksna terapija, katero pa je nemogoče izvajati, v kolikor si stanja ne priznamo in se ne spopademo z dejstvi in situacijo, ki jo deloholizem povzroča.
V nadaljevanju je dvajset vprašanj (20 znakov), s pomočjo katerih lahko spoznate deloholika v sebi.
1. Ali vas delo navdušuje bolj kot družina in kot kar koli drugega nasploh?
2. Ali vas delo včasih obremenjuje, drugič spet ne?
3. Ali delate tudi zvečer doma, celo v posteljo si prinesete prenosni računalnik? Delate ob vikendih? Na počitnicah?
4. Je vaše delo edina stvar, v kateri želite biti najboljši in o kateri največ govorite?
5. Delate več kot 40 ur tedensko?
6. Ali so vsi vaši hobiji postali poslovna priložnost in dobičkonosna aktivnost?
7. Menite, da ste vedno 100% edini odgovorni za rezultate dela in truda, ki ste ga vložili v nek skupni projekt, v katerega je bilo vpletenih več ljudi?
8. Ali je zamujanje ali celo odsotnost na družinskih praznovanjih, piknikih s prijatelji postalo vaša navada in se nihče več zaradi tega ne razburja (niti vaša žena/mož)?
9. Ste prepričani, da ste za vse sami? Da delo ne bo opravljeno, če ne boste dela opravili sami, pa četudi delate po 16 ur na dan?
10. Ali podcenjujete čas potreben za izdelavo projekta in na koncu hitite, samo da bi končali do določenega roka (ne glede na kakovost, kreativnost)?
11. Ali verjamete, da je v redu delati veliko, samo zato, ker imate svoje delo radi in v njem uživate?
12. Ali v družbi z ljudmi, ki imajo v življenju druge prioritete namesto službe, postanete nervozni, nemirni?
13. Ali se bojite, da vas bodo odpustili, če ne delate več kot je zares potrebno?
14. Ali se stalno bojite za svojo prihodnost, če tudi vam gre trenutno vse kot po maslu?
15. Ali vse stvari v življenju delate energično in tekmovalno, tudi ko se igrate s svojimi otroci?
16. Ali vas vznemiri prošnja vaših bližnjih, da prekinite z delom in raje čas preživite z njimi?
17. Ali zaradi dolgih delavnikov izgubljate stik s svojo družino, s prijatelji? Vas kljub stalni odsotnosti nihče več ne pogreša?
18. Ali o službi razmišljate med vožnjo, med igro z otroci, med pogovorom z ženo/možem o vaših družinskih počitnicah? Ali vas muči nespečnost?
19. Ali delate tudi medtem, ko jeste zajtrk, kosilo, večerjo?
20. Ali verjamete, da bo več denarja, rešilo tudi ostale težave v vašem življenju?
Okolje nas nenehno ocenjuje po tem, kaj delamo in koliko delamo. Naučeni smo, da moramo nekaj delati, če naj sploh imamo kakšno vrednost in se dobro počutimo. Torej "delamo" zato, da bi si zaslužili pravico "biti". Več kot delamo, boljše mnenje imamo o sebi. Iz tega izhaja, da so deloholiki spoštovani člani družbe zaradi delovne zagnanosti, visoke storilnosti in zaslužka, ki ga ustvarijo. Vendar večino ljudi, ki trpijo za deloholizmom, čezmerno delo pripelje do propadlih zakonov in prijateljstev, resnih zdravstvenih težav in celo smrti. Tako kot drugi zasvojenci tudi deloholiki na račun svoje "navade" zanemarjajo odnose in vse druge dejavnosti. Družina, prijatelji, konjički, počitnice - vse je žrtvovano "delu".
Urška Č.
Povzeto po www.msn.careerbuilder.com - Are You Obsessed With Your Job?, By Mary Lorenz, CareerBuilder.com writer, Vir: www.viva.si/clanek - Zasvojenost z delom, Kristina Zajc
