Delo od doma
Delo od doma je lahko dobra in hkrati učinkovita alternativa delu v pisarni. Delovni procesi v podjetjih so zaradi sodobnih možnosti komuniciranja in prenosa podatkov ter informacij (mobilna telefonija, internetna povezava ...) postali vse bolj fleksibilni. Tako bi lahko teoretično rekli, da obstaja vse več delovnih mest, ki ne zahtevajo fizične prisotnosti zaposlenega v podjetju, pač pa lahko svoje delo ekvivalentno kakovostno in učinkovito opravlja od doma. To je še posebej očitno v velikih delovnih organizacijah, ko zaposleni medsebojno komunicirajo izključno s pomočjo neosebne interne komunikacije (telefoni, elektronska pošta, telefaks sporočila), pa čeprav so med seboj oddaljeni le nekaj nadstropij v isti poslovni zgradbi, in se dejansko v živo ne srečajo po več tednov.
Za vsa dela pa možnost dela od doma le ni primerna. Zlasti to velja za dela, pri katerih bistvo uspešne izvedbe temelji na osebni interakciji z ljudmi. Kot za primer lahko navedemo vodenje, svetovanje ali prodajo, pri čemer so lahko sodobni načini komuniciranja in prenašanja podatkov le pripomoček in uvod k osebnem stiku z ljudmi. Kajti dober in uspešen vodja, bo uspešen posel gradil na vsakdanjem osebnem stiku s sodelavci in partnerji.
Na drugi strani pa lahko najdemo vrsto tistih del, ki so vsebinsko zaokrožena celota in jih lahko delavci opravljajo dokaj neodvisno od ostalih sodelavcev v podjetju. Kot primer: programiranje, prevajanje, oblikovanje in risanje gradbenih ter drugih načrtov, grafično oblikovanje. Seveda je pri tem pomembno učinkovito sodelovanje z drugimi sodelavci znotraj podjetja, za kar pa se je potrebno dobro organizirati.
Raziskava, ki so jo izvedli na Politehniškem Inštitutu Rensselaer v ZDA, je pokazala, da delo od doma lahko delavcem dvigne samozavest in zmanjša nivo stresa. Ima pa nasproten učinek na tiste sodelavce, ki so v pisarni. Ko določeno število sodelavcev s pomočjo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav dela doma, je večja verjetnost, da bodo preostali, ki so v pisarni, nezadovoljni s službo in da bodo zapustili podjetje. Več drugih raziskav je doslej predvsem hvalilo pozitivne učinke dela prilagodljivih delovnih mest, ki naj bi krepila moralo in bila bolj zdrava. Raziskava Timothyja Goldena, profesorja menedžmenta na Politehniškem Inštitutu Rensselaer, pa je pokazala, da ostalim sodelavcem v pisarni delo ni več v takšen užitek in imajo manj socialno čustvenih povezav, kot bi jih imeli, če bi bili na delovnem mestu v pisarni tudi tisti, ki delajo od doma. Obenem se v takšnih situacijah delavci v pisarni ne počutijo povezani s podjetjem. (Vir: www.SiOL.net)
Pravi dogovor za primernost alternative dela od doma je tako v iskanju ravnovesja med prednostmi in slabostmi, ki jih takšno izredno fleksibilno delo prinaša.
Prednosti dela na domu so tako naslednje:
- Prihranek časa, ki ga sicer porabimo za prevoz na delo.
- Nižji stroški prevoza na delo za podjetje in zaposlenega.
- Večja fleksibilnost zaposlenega pri organizaciji svojega dela.
- Primernejše okolje za dela, ki zahtevajo kreativnost.
- Prihranek podjetja zaradi manjših potreb po poslovnih prostorih.
- Večja motivacija zaposlenih in s tem manjša fluktuacija delavcev v podjetju.
- Možnost vključitve zelo oddaljenih sodelavcev v podjetje.
Slabosti dela na domu pa so predvsem:
- Večja možnost motenj s strani družinskih članov, ki so doma.
- Ni jasne ločnice, kdaj de delovni čas začne in kdaj konča.
- Doma imajo morda zaposleni slabšo programsko opremo.
- Nižji nivo pripadnosti podjetju in manj socialne interakcije s sodelavci.
- Težji nadzor opravljenega dela in težje ocenjevanje napredovanja zaposlenih.
- Potencialna večja nevarnost odtoka pomembnih informacij in poslovnih skrivnosti.
- Izziv enotne kulture in vrednost.
Odločitev o opciji dela od doma za svoje zaposlene mora predvsem sprejeti vodstvo podjetja. Ključni dejavnik, ki pogojujejo takšno odločitev, je ta, da je delo zaposlenega možno natančno opredeliti. Linija delovnih nalog mora biti strogo začrtana. Naslednji pogoj je ta, da kakovost dela ni v večini odvisna od tesnega sodelovanja z ostalimi sodelavci v podjetju. Poleg tega pa je smotrno zaposlenega, ki bo delo opravljal samostojno od doma, preveriti tudi v smislu osebnostnih karakteristik, ki lahko vplivajo na kakovost in učinkovitost dela. Za podjetje so seveda pomembni rezultati in ne število delovnih ur, ki jih delavec opravi. Za delavca pa je pri delu od doma najpomembnejša samodisciplina in dobra organizacija.
V nadaljevanju je nekaj praktičnih nasvetov za delo od doma:
1. Delovni prostor mora biti ločen od bivalnih prostorov. Uredite si ga kot pisarno z vso potrebno programsko in delovno opremo. Tako vas bo "obvaroval" pred otroki in hišnimi ljubljenčki, poleg tega ga po koncu delovnega dne popolnoma "zaprete" za seboj.
2. Dogovorite in spoštujte lastni delovni čas. Sicer se vam lahko zavleče tudi preko celega dne (in noči)!
3. Vsak jutro se uredite kot da odhajate v službo. Oprhajte se, oblecite poslovno obleko, uredite si pričesko. Nikakor ne delajte v pižami ali trenirki!
4. Vzpostavite vsakodnevno rutino. Na primer: zjutraj najprej opravite vse pomembne telefonske razgovore in odgovorite na elektronska sporočila. Določite si čas za malico. Domačim in prijateljem razložite, da ste v času "delavnika" nedostopni za osebne zadeve. Ne pretiravajte z izkoriščanjem preveč "službenega" časa za osebne opravke.
5. Začrtajte si delovni teden in postavljajte naloge ter cilje, ki jih želite doseči. Izdelajte si urnik in ocenjujte svoje delo. Na ta način boste lažje ostali motivirani in nikar se ne pozabite tudi nagraditi, ko uspešno izpolnite zastavljene cilje.
6. Držite se rokov! Tudi tistih, ki ste si jih postavili sami, pa čeprav niso tako obvezni. Bodite odgovorni sami do sebe, spoštujte svoje odločitve.
7. Privoščite si odmor med delom. Za telovadbo, za kratek pogovor po telefonu s prijateljem. Na enak način kot bi v službi poklepetali s sodelavci v čajni kuhinji, se tudi pri delu na daljavo ne smete popolnoma izolirati pred okolico.
8. Zgradite si socialno mrežo, da nadomestite odsotnost sodelavcev. Pojdite na delovna kosila, malice, razna srečanja, prireditve, seminarje. Tudi če delate od doma ne zanemarite skupnih službenih aktivnosti (sestanki) in družabnih priložnosti (novoletna zabava, rojstni dnevna zabava sodelavca).
9. Odklopite se ob koncu delovnega čas in med vikendom! Obvezno poskrbite za ravnovesje med časom, ki je namenjen za delo, in prostim časom, ki je namenjen za družino, prijatelje, vaše hobije in za zabavo!
Sicer pa je ideja dela na domu še pred desetletjem veljala za revolucionarno, obenem pa je kazalo, da je to delovna oblika prihodnosti. Delo na daljavo za svoj obstoj nujno potrebuje tehnologijo. Z razvojem tehnologije in višanjem ravni izobraženosti so bile možnosti za delo na domu vedno večje. Delež dela na doma se povečuje z doseženo izobrazbo, saj višje izobraženi poročajo o povprečno višjem deležu dela na domu. V Evropi se rast domačih pisarn umirja, pri nas pa naj bi se število domačih pisarn povečevalo. Leta 2005 sta bila v EU 2 % ljudi, ki so delo opravljala izključno doma, za Slovenijo uradnih podatkov žal ni, nekateri pa pravijo, da naj bi bilo leta 2005 v Sloveniji registriranih le 53 primerov dela na domu.
Urška Č.
Povzeto po: Članku 9 namigov za delo od doma - Revija Podjetnik/januar 2008.
Drugi viri: http://www.SiOL.net, http://mid.gov.si/mid/mid, http://www.ris.org - Širjenje teledela pri nas.
