Uglajeno vedenje pri mizi – kako kaj uporabljati?
Uporaba platnenih ali papirnatih prtičkov
 |
Prtiček je namenjen predvsem zato, da obvaruje vašo obleko pred madeži in hrano, ki po nesreči pade z mize. Poleg tega si z njim od časa do časa obrišite usta med jedjo in po njej. Večje prtičke lahko uporabljate na različne načine. Prtiček si pogrnite na noge, nikar si ga ne zatikajte za ovratnik. Res je zatikanje za ovratnik zelo praktično, ker tako obvarujete srajco in kravato pred madeži, vendar s prtičkom okoli vratu ne boste delovali ravno uglajeno. Poleg tega hlače oziroma obleka na ta način ostanejo nezavarovane pred morebitnimi madeži. Prav tako si prtička ne zatikajte med srajčne gumbe ali celo za kravatno iglo. Eno od osnovnih pravil lepega vedenja pri mizi je, da je prtiček ves čas uporabljate, njegovo mesto pa je vedno na kolenih. Prtiček po jedi ali med jedjo, če morate vstati od mize, preganete ali zložite (odvisno od velikosti prtička) ter ga položite na levo stran krožnika. |
Drža za mizo
Drža telesa je pomembna pri jedi. Pribor namreč lažje in spretnejše obvladate, če pri mizi sedite vzravnano, z obema nogama na tleh in na vsej površini stola. Komolci naj bodo ob telesu, nikakor ne stran od njega, in jih ne naslanjajte na mizo. Na mizi so samo dlani do zapestja. Pribor držite med palcem, kazalcem in sredincem. Vse kose pribora držite pod rahlim kotom navzdol. Za slabo vedenje velja, če med jedjo dlani ležijo na mizi, pribor pa premikate vodoravno nad krožnikom. Ravno tako ni primerno kazanje ali žuganje s priborom v roki vašemu sogovorniku.
Uporaba pribora
|
Pravilno ravnanje s priborom ni tako samoumevno, kot mislijo nekateri. Običajni obedi so večinoma omejeni na splošno uporabo žlice, noža in vilic. Na bolj svečano pogrnjeni mizi ali na klasično pogrnjeni mizi ter v nekaterih azijskih kuhinjah pa vas na mizi pričaka množica različnih kosov pribora, katere pa najverjetneje uporabljate redkeje in le ob posebnih priložnostih. Zato se bomo omejili na najpogostejši pribor, ki ga uporabljamo skoraj vsak dan pri jedi. |
 |
Uporaba noža
Nož primete v desno roko (velja za desničarje). Pri rezanju ga držite tako, da ga s kazalcem pritisnete navzdol, s palcem in sredincem pa preprečite, da bi nož zdrsnil z jedi, ki jo režete. Enako nož držite tudi pri potiskanju jedi na vilice. Za vsako jed je običajno predviden poseben nož. Mali nož za kruh (kruh in maslo, ki ga dobite kot uvodno jed za vzbujanje teka) čaka na krožničku za kruh, nož za predjed leži na zunanji desni strani krožnika ter je običajno krajši in ožji od noža za glavno mesno jed. Nožev ne uporabljate, če nimate namena jesti jedi, za katero je namenjen. Nož za ribe je nekoliko nenavadne oblike in ima rahlo zavito topo koničasto rezilo, saj ribe v bistvu ne režemo pač pa le razkosamo. Mesto noža za ribe je na desni strani krožnika, praviloma med nožem za predjed in nožem za glavno mesno jed. Če niste vešči pri uporabi noža za ribe, raje poprosite za dodatne vilice, ki lahko prevzamejo njegovo vlogo pri razkosanju ribe. Nož za glavno mesno jed je največji med vsemi noži v pogrinjku in ga uporabljajte le za rezanje. Če boste naročili steak, pa tudi pri krači, boste običajno dobili dodatni nož, ki je še posebej oster in koničast. Desertni nož je najmanjši nož v pogrinjku in leži nad krožnikom, z ročajem obrnjenim proti desni strani. Tu pa so še nož za sir, ki ga običajno dobite naknadno, če je sploh sir postrežen pri mizi, nož za pizzo, ki ima običajno nazobčano rezilo, in drugi noži.
Uporaba vilic
 |
Pri meniju s petimi izhodi vas bodo na mizi praviloma čakale štiri vilice, različnih oblik in velikosti. Vilice primete običajno v levo roko (velja za desničarje). Če ne uporabljate noža, lahko vilice primete tudi z desno roko. Vilice držite čim bolj proti koncu ročaja, pri čemer s kazalcem na rahlo pritisnete na rogle, kadar obenem z drugo roko uporabljate nož za rezanje. Vilice nosite k ustom vedno rahlo nagnjene. Če vilice uporabljate kot lopatico, na primer pri rižu in krompirju, jih obrnite tako, da so roglji obrnjeni navzgor. Ročaj imejte v pregibu med palcem in kazalcem. Vilice za predjed so manjše in krajše od vilic za glavno jed in ležijo na zunanji levi strani krožnika. Posebne oblike so vilice za ribe, ki ležijo na levi strani med vilicami za predjed in vilicami za glavno jed. Vilice za glavno jed so največje od vseh in ležijo tik ob krožniku na levi strani. Najmanjše so desertne vilice. Omenimo pa še posebne vilice za fondi, ki jih uporabljamo izključno za namakanje hrane v vroči lonec s fondijem, in servirne vilice, ki jih uporabljate le za nalaganje narezane hrane s skupnega servirnega pladnja na vaš krožnik. Servirne vilice vedno položite nazaj na servirni pladenj. |
Uporaba žlice
Velika žlica za juho leži običajno na skrajni desni strani krožnika. V kolikor bo pred juho postrežena še kakšna hladna ali druga predjed, tedaj žlica za juho leži kot drugi kos pribora na vaši desni strani krožnika, torej levo od skrajno desnega noža za predjed. Za juho postreženo v jušnih skodelicah, uporabite bolj okroglo žlico za juho, ki jo boste dobili na desni strani krožnička pod jušno skodelico. Žlico držite v desni roki (levičarji seveda v levi roki), ročaj žlice leži v pregibu med palcem in kazalcem, sama teža žlice pa se opira na sredinec. Žlico vedno napolnite le do dveh tretjin, saj jo boste tako lažje ponesli k ustom. Srkanje je strogo prepovedano! Po tihem juho popihajte, če ste prevročo zajeli v žlico. Ali pa raje počakajte nekaj trenutkov, da se bo juha že v krožniku oziroma v skodelici ohladila toliko, da jo boste lahko pojedli brez nepotrebnih krikov zaradi opeklin jezika in ustnic! Poleg žlice za juho je velikokrat na mizi pripravljena že tudi desertna žlička. Pogostejše so še žličke za kavo, ki jo dobite na krožničku pod skodelico s kavo, in pa servirne žlice, katere uporabljate enako kot servirne vilice.
Odlaganje pribora
|
Za odlaganje pribora med in po jedi, obstajata le dve osnovni pravili. Če začasno prekinete uživanje hrane, pribora ne naslanjajte na rob krožnika, temveč ga na krožniku prekrižajte tako, da bodo rezilo noža in roglji vilic obrnjeni proti sredini krožnika. Tako bodo vsi nedvomno vedeli, da imate le »pauzo« in da boste z uživanjem hrane nadaljevali. Po uporabi, ko končate z jedjo, ves uporabljen pribor odložite na vaš krožnik. Nikoli jih ne pustite z ročajem naslonjene na mizo. In sicer nož in vilice vzporedno odložite na desno stran krožnika, z obema ročajema desno spodaj, konici pa naj gledata proti levi zgoraj. Pribore vedno odložite trdno na krožnik oziroma tako, da ne more po nesreči zdrsniti na mizo in celo na tla. Pribora nikoli ne puščajte, kar tako odloženega med hrano na krožniku. Uporabljenega pribora tudi nikoli ne polagajte na namizni prt, pa tudi vaš prtiček ne sme biti odlagališče zanj. |
 |
Krožniki
Ko se usedete k pogrnjeni mizi, vas vedno čaka večji podkrožnik. Ta je namenjen le kot podstavek za vse naslednje krožnike, ki jih bodo sproti pri posameznem izhodu jedi prinesli pred vas. Krožnike (če se le da) vedno pustite na mizi tako, kakor so ga postavili pred vas. Nikoli ga ne obračajte in vlečite k sebi, da bi lažje prišli do jedi. Raje bližje k mizi povlecite svoj stol in na njem sedite čim bolj vzravnano. S podkrožnika ne jejte in nanj med posameznimi jedmi ne odlagajte pribora, kozarcev ali prtička.
Kozarci
 |
Za vsako pijačo obstaja poseben kozarec, ki najbolje poudari aromo in posebne lastnosti pijače v njem. Na klasično pogrnjeni mizi vas običajno čakajo trije kozarci. Največji je ali za pivo ali za rdeče vino, ostala pa za belo vino, vodo ali druge brezalkoholne pijače. Aperitive in degestive vam bodo postregli naknadno v posebnih kozarcih. Vsi kozarci na pogrnjeni mizi imajo praviloma podstavek ali pecelj. Kozarec vedno primete na sredini peclja. S tem preprečite, da bi se na steklu poznali sledovi vaših prstov in da bi se vino zaradi toplote rok segrelo. Ob nazdravljanju namreč kozarci zvenijo lepo le, če jih držite za pecelj. Če so kozarci brez pecljev, jih vedno primete na sredini in ne na zgornjem robu. |
Obnašanje pri mizi
Obnašanje pri mizi naj bi bilo nekaj samoumevnega. Pa vendar vselej le ni tako. Zato omenimo še nekaj pravil, ki sicer niso direktno povezana z uživanjem hrane in uporabo pribora pri mizi, vendar pomagajo ustvariti prijetno in predvsem ubrano razpoloženje med obedom, brez nepotrebnih zadreg in opravičevanj.
- Preden sedete za mizo, se odpravite v toaletne prostore in si umijte roke.
- Na stolu sedite čim bolj vzravnano s komolci ob telesu.
- Kakršnikoli glasovi, ki so posledica prebavnih motenj ali drugih telesnih nadlog, so prepovedani.
- Grizenje nohtov in vrtanje po nosu sta strogo prepovedana.
- Če nastane potreba po očiščenju nosa, si ga čim tišje obrišite z žepnim robcem. Nikakor za to ne uporabite prička. Še bolje pa je, če se opravičite in odidite od mize ter si očistite nos na samem v diskretnem okolju.
- Cmokanje, počasno srebanje in srkanje, niso geste uglajenega vedenja niti dokaz, da vam jed še posebej tekne. Gre bolj za izraz skrajne nevljudnosti do drugih gostov pri mizi.
- Zehanje in široko odpiranje ust ne sodi za mizo. V kolikor zehanje težko zadržite, delajte to čim manj opazno.
- Skrajno nevljudno je šepetanje sosedu za mizo na uho, kot pa tudi preveč glasno govorjenje in smejanje. Vedno govorite normalno glasno.
- Obdobje uporabe zobotrebcev pri mizi je mimo. Če se vam je hrana zataknila za zobe, odidite v toaletne prostore in problem rešite na samem, z zobno nitko na primer.
- Pri obedu v obliki samopostrežnega bifeja, si nikakor ne naložite krožnika preveč zvrhanega. Postrezite si raje večkrat po malem, sicer boste dajali vtis sestradanosti!
- Ne pretiravajte (zlasti velja za ženske) z uporabo premočnih parfumov in toaletnih vodic. Pri mizi morajo prevladovati prijetne vonjave jedi!
- In ne pretiravajte s posebnimi željami, kritikami niti pohvalami!
Upoštevajte ta osnovna pravila in vaše obnašanje pri uživanju hrane bo delovalo samozavestno in uglajeno, kar pa sodi k umetnosti uživanja hrane, obenem pa je tudi dobra predstava za vaše poslovne goste pri mizi.
Urška Č.
Povzeto po: Priročnik lepega vedenja, Ljubljana 2004
