Bom jaz zrihtal - mam veze!
Kdo ali kaj so "vezisti"? Vezist je v nogometu tisti igralec, ki povezuje igro med obrambnimi igralci in napadalci. Vezist v vojski je živčevje sistema, ki upravlja s celotnim sistemom telekomunikacije. Za "vezista" pa lahko pojmujemo tudi tistega, ki s pomočjo "vez" (družinskega ali prijateljskega zaledja) pride po neustaljenih in skrajšanih poteh do boljšega družbeno - socialnega položaja.
Začne se lahko že pri rojstvu, v porodnišnici, nadaljuje v vrtcu, šoli, fakulteti, službi, v zdravstvu ... Skratka skoraj ni prostora in časa v našem življenju, kjer ne bi mogli izkoristiti naših poznanstev, torej "vez", da bi prišli do ugodnejšega položaja. Lahko bi rekli, da gre za svojevrstno priviligiranost ali boniteto, če poznamo "prave" ljudi ali smo vsaj v nekakšni posredni vezi z njimi. Potreben je samo en klic, morda kakšno darilo ali podobna vzpodbuda, ki jo izrazimo v obliki prošnje, pa lahko pospešimo ali obidemo običajne, ustaljene, včasih celo z zakonom predpisane postopke in procedure ter pridemo do želenega cilja. Kot že rečeno se izkoriščanje vez za doseganje ciljev lahko začne že zelo zgodaj, ko se sploh še ne zavedamo samega sebe: to je lahko boljši (bolj priznan) zdravnik porodničar in prijaznejše zdravstveno osebje ob našem rojstvu. Popravljanje "cvekov" in opravičevanje odsotnosti v osnovni šoli. Ocenjevanje opravljenih sprejemnih izpitov za vpis na fakulteto. Prva služba. Naslednja služba. Hitrejši dostop do zdravnikov. Boljša miza v restavraciji. Opravljanje bančnih storitev v času, ko je banka zaprta za druge stranke. In še bi lahko naštevali situacije. Pa mislim, da ni potrebno!
V današnjem modernem času, kjer vlada nek kaotičen red in ko se človek že malce težko sam znajde na družbeno-socialni sceni, je vsakršna "veza" dobrodošla in koristna zadeva. In tu nastanejo velike razlike med ljudmi! Nekdo, recimo mu oseba A, se že rodi v družino, ki je priviligirana in vpeljana v svet pravih poznanstev in kontaktov, ki obetajo lažjo in uspešnejšo pot v življenju osebe A. Takšna oseba z družinskim zaledjem, se bo na splošno težje znašla na svoji življenjski poti, brez pomoči in potez svojih staršev, tet in stricev, oziroma njihovih prijateljev. Poleg tega se oseba A sploh ne bo zavedala, da izkorišča nekaj kar drugim ni dano. Saj gre za nek samoumeven proces in način funkcioniranja, ki mu je bil položeno že v zibko. Druga oseba, oseba B, bo s pomočjo svojega trdega dela in ambicioznosti, sama prišla do vez in kontaktov, ki jih bo skrbno čuvala zase in stalno ohranjala ter negovala, saj bo strah pred izgubo le-teh vedno prisoten. Vsaj vse dokler ne bo svojih poznanstev "prerasla"! In oseba C, ki celo življenje samo posluša in dela točno tako, kot je državni sistem to določil. Po predpisanih in strogo začrtanih poteh, brez bližnjic in krivin. Nikoli ni nikogar prosila za pomoč in nikoli ji nihče ni pomoči ponudil.
Če bi poslušali izkušnje vsake posamezne osebe, A, B in C, bi bili presenečeni, morda celo zgroženi nad zgodbami o njihovem življenju in načinu kako se prebijajo skozenj. Kdo živi "boljše" in "lepše" življenje je seveda precej odvisno tudi od njih samih. Morda zato, ker vez in poznanstev ne zanjo dobro izkoristiti, jih ne cenijo dovolj, ali pa so samo nesposobni in jim tudi veze ne pomagajo v življenju.
Vseeno si postavimo vprašanje: v čigavo kožo bi raje zlezli? V osebo A, B ali C? Prednosti življenjskih izkušenj osebe A so tako očitne, da bi verjetno največ ljudi rado živelo njeno življenje, saj bi brez večjih naporov vedno in povsod prišli do svojega cilja. Izkušnje osebe B so neprecenljive! Veze in poznanstva zna s pridom izkoristiti, po drugi strani zna biti hvaležna in zna pomoč tudi vračati. Kaj pa oseba C? Levo in desno jo premetavajo valovi življenja in je totalno podrejena sistemu, v katerem živi in dela.
Odgovor na vprašanje je bolj enostaven, če imamo točno začrtane cilje, želje ali potrebe, katere s težavo izpolnimo po ustaljeni poti, brez pomoči nekoga drugega! Ali če enostavno ne želimo stati v vrsti v restavraciji in čakati na mizo, se javljati na desetine razpisov za prosto delovno mesto in biti pri tem več let brezposeln, čakati na zdravstveno oskrbo in trepeti bolečine (ali še kaj hujšega), imeti slabe ocene v šoli, če so lahko tudi boljše brez veliko vloženega truda ....
Torej ... odgovor je oseba A, kajne? Seveda! "Vezistom" je lažje, pa jih zato lahko obsojamo!?
