Osebnostni profil uspešnega vodje
Vodje imajo nekaj skupnih vrednot, vendar med posamezniki še vedno opazimo precejšnje razlike, ki verjetno izhajajo iz njihovega okolja, v katerem živijo. Zaradi kompleksnosti medčloveških odnosov je težko z gotovostjo trditi, kako naj bi izgledala osebnost vodje.
Modelov in načinov vodenja je zelo veliko, skoraj toliko, kot je kombinacij različnih vodij in okoliščin. Načini vodenja, ki so posledica načina življenja ljudi v današnji družbi, so se v zadnjem desetletju precej spremenili. Družba vse bolj zahteva, da se podjetja iz prvobitne težnje po zadovoljevanju izključno materialnih potreb posameznika preusmerijo nazaj k človekum največjemu bogastvu organizacije. Dejavnost vodje ni več le kontrola sredstev, časa, denarja in materiala, ampak predvsem s samorazvojem vodje vplivati na osebni razvoj zaposlenih in posledično podjetja. Vodja skozi razvoj osebnosti na lsten način sprejema vzorce vodenja. Zavedanje svojih notranjih faktorjev mi je v pomoč pri bolj učinkovitem odločanju, saj v določenih situacijah prepoznava lastne vedenjske vzorce in jih tako laže sprejema. Sposobnosti si pridobi na podlagi izkušenj, ki jih kasnjeje (kadar se znajde pred pomebnimi odločitvami) uporabi pri delu. Uspešen vodja mora v veliki meri razviti medosebne, tehnične, komunikacijske spretnosti, pa tudi ostale sposobnosti, kot so delite moči, intuicije, sposobnosti načina dela in drugo. Da lahko v današnjem času učinkovito vodi, mora biti vioko motiviran za delo, hrepeneti mora po izražanju moči in usmerjanju drugih. Zaželeno je, da se ob tem tudi sam neprestano spreminja, uči in razvija osebnostne lastnosti, ki pripomorejo k boljšemu delu zaposlenih in doseganju višjih poslovnih ciljev organizacije.
Vpliv inteligenčnega količnika na osebnost vodje
V podjetju naj bi vodja predstavljal učitelja, kateremu zaposleni sledijo z zaupanjem v njegovo znanje, spretnosti in izkušnje. Vodja mora biti vešč naprednega, hitrega in stalnega učenja, saj se lahko situacija v podjetju zelo hitro spremeni. Vodja mora imeti znanja, s kateri lahko nastale razmere bolj učinkovito in hitreje reši. Skoraj vse aktivnosti v organizaciji zahtevajo nekaj umskega dela, da se lahko vodja v vsaki situaciji hitro odloči po boljšem možnem kriteriju, ki prinaša vrednost k uspešnemu poslovnju podjetja. Ena izmed nalog vodje je usmerjenost k doseganju ciljev podjetja. Vodja mora biti sposoben učinkovito razmisliti o delovnih aktivnostih posameznika in o načinu dela, ki je najbolj primeren zanj in hkrati za podjetje. Od dejavnikov inteligenčnega količnika je odvisna pravilnost presoje, v kolikšni meri (če sploh) je bil dosežen zastavljeni cilj. Posameznik lahko ugotovi, če problem pri tem še vedno obstaja, kje se ta nahaja, in presodi, ali je plan in način reševanja le-tega pravilen ali napačen. S takšnim analitičnim mišljenjem lahko rešuje ovire pri doseganju nižjih in višjih ciljev podjetja. Pri tem so pomembne zelo hitre odločitve, saj lahko pride v nasprotnem primeru do neizkoriščenega časa in kapacitet, nakopičenja novih problemov pri delu, nezaupanja zaposlenih do vodje, celo do zaustavitve proizvodnih ali storitvenih linij v podjetju, kar lahko povzroča nevšečnosti v širšem družbenem okolju. »Prav gotovo je pomembno in dobrodošlo, da ima vodja neko določeno raven razumske inteligence, vendar pa ga zgolj ta sama po sebi ne bo naredila za dobrega vodjo. Še več, zelo pogosti so primeri visoko inteligentnih in strokovnih posameznikov, ki pa v praksi kot vodje delujejo katastrofalno," o povezavi inteligence in vodstvenih karakteristik pravi Robert Kržišnik iz podjetja Humus. Raziskave kažejo, da dobrega in uspešnega vodjo naredijo predvsem njegova čustvena zrelost, socialna inteligentnost in pa življenjska modrost. Še tako genialen vodja bo namreč, če ne bo imel tudi visoke čustvene zrelosti, s svojo ogroženostjo, borbo za premagovanje vseh okrog sebe, slepo zaverovanostjo v svoj prav, neobvladovanjem trenutnih čustvenih vzgibov, nezdravo tekmovalnostjo, delovno okolje in ljudi, vpete vanj, uporabljal kot poligon za lasten ego ter s tem spodkopaval celotno dinamiko skupine.
Povezanost med inteligenčnim količnikom in uspešnostjo je zelo majhna
Vodja naj bi bil vešč jasnega verbalnega (tako pisnega kot govornega) izražanja, saj to uporablja pri večini delovnih aktivnosti. Še posebej pomembno je pisanje poslovnih sporočil (poročil višjim vodjem, anketiranje zaposlenih, pisanje učinkovitih govorov, obvestil, navodil pri delu in podobno. Vodja mora biti sposoben hitrega sklepanja in logičnega mišljenja. Biti mora spreten analitik, ki je zmožen izmed nekaj alternativnih možnosti izbrati za podjetje in zaposlene najustreznejšo rešitev, ter nazoren govorec, saj z jasnim izražanjem omogoči lažje medsebojno razumevanje z zaposlenimi. Uspešni vodja je najbolj učinkovit, kadar uravnotežuje vse tri aspekte inteligentnosti: analitični, kreativni in praktični. Uspešno inteligentni vodje so fleksibilni in se prilagajajo vlogam in nalogam, ki jih morajo izpolniti. Njihova prednost je, da se zavedajo sprememb načina dela, ki jih morajo narediti, da se lahko kar najbolje prilagodijo nalogam in trenutni situaciji. Hkrati analizirajo alternativne možnosti sprememb in iščejo najboljše rešitve, ki jih tudi uresničujejo. Razumsko inteligentni vodja ne pomeni nujno uspešnega vodjo. Ta lahko trpi za drugimi pomanjkljivostmi, ki vplivajo na njegovo uživanje spoštovanja med zaposlenimi. Nekaj takšnih dejavnikov je pomanjkanje motivacije in vztrajnosti, strah pred neuspehom, nezmožnost prenosa teoretičnih v praktične aktivnosti, pomanjkanje koncentracije, neodločnost, nezmožnost dokončevanja nalog, preveč ali premalo samozaupanja, skopo ali pretirano razdajanje sebe drugim, pretirana čustvenost, nekontrolirano vedenje, odlaganje nezanimivih opravil v prihodnost ali pomanjkanje kreativnosti. Na drugi strani lahko manj inteligentni vodje svoje analitične pomanjkljivosti nadomestijo z večjo izkušenostjo in znanjem pri delu, z učinkovitim izrabljanjem moči in tehnik vplivanja na zaposlene, z razvijanjem čustvenih potez osebnosti, s kontroliranim vedenjem ali z visoko motiviranostjo po dosežkih. Rezultati raziskav govorijo, da je povezanost med inteligenčnim količnikom in uspešnostjo v realnem svetu zelo majhna, saj znaša ta delež le 25 odstotkov, po študijah harvardskih diplomantov pa je ta delež celo zanemarljiv oz. kaže negativno korelacijo z uspehom v življenju. Ugotovili so tudi, da IQ najslabše meri uspešnost tistega sloja ljudi, ki so toliko bistri, da se ukvarjajo s kognitivno najbolj zahtevnimi dejavnostmi. Uspešnost posameznika ni le posledica razumske inteligentnosti, ampak skupka dejavnikov, ki polnijo naše možgane, torej telesnih, umskih, čustvenih in duhovnih.
Manager ali vodja?
"Po mojem mnenju je inteligenčni kvocient (če vzamemo, da inteligentnost pomeni hitro razumevanje problemov, naravno iznajdljivost, ipd) potreben pogoj za dobrega vodjo, vsekakor pa ne zadosten," razmišlja Janez Žezlina iz podjetja Socius Consulting. Seveda ni nujno, da bo visoko inteligenten človek uspešen vodja, saj za to potrebuje še celo vrsto drugih kompetenc (znanja, sposobnosti, veščine in lastnosti), ki so včasih celo diametralno nasprotne tovrstnemu profilu visoko inteligentnega človeka. "Pomembno se mi zdi, da ločimo med menedžerjem in vodjo, kajti menedžer se ukvarja predvsem z vodenjem procesov (načrtovanje, organiziranje, kontroliranje, koordiniranje), vodja z vodenjem ljudi (motivacija, delegiranje, treniranje in razvoj zaposlenih), kar od obeh omenjenih profilov zahteva precej različno razvite kompetence. Sam ponavadi dobrega vodjo primerjam z dirigentom ali športnim trenerjem – ni najpomembneje, da je vodja posameznik, ki bi bil strokovno najboljši v ekipi – zanj je torej ključno, da zna povezati ekipo posameznikov z različnimi znanji, izkušnjami in talenti v tim, ki bo skupaj predstavljal bistveno več kot vsoto posameznikov – uspešen vodja zna torej prepoznati in stimulirati dobre strani svojih članov tima in nevtralizirati njihove slabosti oz. zna prebuditi in razviti njihove potenciale," pravi Janez Žezlina. Dober vodja torej išče sodelavce, ki so boljši od njega, drugorazredni pa se obkrožijo s tretjerazrednimi. Pri tem pa je seveda ključnega, če ne kar odličilnega pomena dobro razvita čustvena inteligentnost vodje. Govorimo torej o njegovih razvitih kompetencah samoodgovornosti in sposobnosti samomotiviranja, sposobnosti obvladovanja lastnih čustev in zmožnosti vživljanja v druge (empatija), kot tudi o razvitih veščinah za vzpostavljanje dobrih medosebnih odnosov.
Vpliv čustvene inteligentnosti na osebnost vodje
Čustvena inteligentnost je, podobno kot razumska inteligentnost, predvsem možganska funkcija in zajema umski, vedenjski in telesni del človeka, saj se namreč čustva izražajo navzven skozi fizično telo posameznika. Pojem čustvene inteligentnosti opredeljujejo strokovnjaki kot zmožnost opazovanja, razumevanja in spremljanja svojih čustev ter čustev drugih ljudi, ločevanja le-teh med seboj in znanja uporabljati te izsledke za vplivanje na delo in usmerjanje sodelavcev. Nekateri govorijo o čustveni inteligentnosti kot o socialni veščini, da smo uspešni sami s seboj in v odnosih z drugimi. Uspešni vodja se mora neprestano učiti veščin vodenja. Čustvena inteligentnost je le ena izmed njih, ki pa nedvomno pripomore k bolj učinkovitem poslovanju. Hkrati zahteva od vodje osebnostno spremembo in razvoj, kar ugodno vpliva na posameznika, saj se priuči čustvenih spretnosti, ki pogojujejo izjemno delovno storilnost ter vplivajo na njegove medsebojne odnose v življenju nasploh. Vodja mora negovati spremenjene navade in se izobraževati na različnih področjih, saj lahko le z lastnimi izkušnjami vpliva na zaposlene, spodbuja njihovo medsebojno zaupanje in jih vodi do njihovih osebnih ciljev. Zaposlenih ne more spreminjati na podlagi prisilnih ukazov, ampak z vidno uspešnim spreminjanjem lastnih vedenjskih vzorcev, kar lahko vzbuja podrejenim željo po njihovem osebnem razvoju.
Osebnost vodje na podlagi duhovne inteligentnosti
Uspešni vodja v okviru duhovne inteligentnosti ne predstavlja osebe, ki se je povzpela na visok položaj na delovnem mestu, si ustvarila izvrstno ime v družbi in pripomogla k visokem dobičku podjetja, temveč prav nasprotno. Njegovo bogastvo se kaže v tem, da je vodja zmožen odvreči vsa oblačila in maske, ki si jih je nadel zaradi socialnega okolja, v katerem živi, ter radoživo pokazati sebe takšnega, kakršen je, s čimer lahko pomaga drugim ljudem v stiski. Zavedati se mora, da je tudi on le človek z napakami, in na tem dejstvu graditi pristne odnose s svojimi sodelavci. Bistvo uspešnega vodje je, da lahko z zavedanjem svoje lastne osebnosti posredno pripomore k reševanju problemov svojih zaposlenih in jim omogoča lepši pogled v življenje. Duhovno inteligentni vodja ima visoko razvito lastno intuicijo, ki mu je v pomoč pri hitrih in nelogično rešljivih odločitvah. Gre za neposredno izkušnjo, ki nastane v trenutku brez analitičnega posega možganov vanjo. Lahko jo pojasnimo le kot "jaz vem", saj prihaja iz intelekta, ki ga ne moremo razlagati z razumom. Vodja lahko s popolno sproščenostjo doseže tako imenovan višji intelekt, s tem pa v trenutku sprosti pot tistih poslovnih odločitev in dejanj, ki se kasneje izkažejo za najugodnejše. Duhovna inteligentnost nadaljnje sili vodjo k visoki stopnji samozavedanja, ki ga spodbuja, da razmišlja o sebi, svojem notranjem življenju in motivih. Vodja s samozavedanjem izbere odziv ali odgovornost za svoje življenje in biva v skladu s svojo notranjo močjo. S tem preseže vlogo žrtve, ki za svoja ravnanja ali občutke krivi druge (zaposlene). To pomeni, da mora posameznik določiti rob svojih zasebnih in poklicnih odnosov ali dejavnosti, kjer se mora razširiti in soočiti z izzivi ter nenehno sprejemati in preoblikovati svoje odnose do novih možnosti, ki mu prihajajo naproti. S tem neprestano preobraža svojo osebnost, razkraja stara družbena oblačila, ki jih nosi ter iskreno in neomajno zaupa v lastne sposobnosti in znanja, ki mu pomagajo živeti radostno ter hkrati spodbujajo zaposlene, da mu sledijo.
Ljubeče vzdušje v podjetju?
Sočutje, ki ga uvrščamo med čustveno inteligentne spretnosti, je nedvomno tudi del duhovne inteligentnosti. V tem delu ga lahko ponazorimo z brezpogojno ljubeznijo do drugih. V poslovnem svetu to pomeni, da se vodja zaveda duhovnega trpljenja svojih zaposlenih, z njimi deli občutke in jim pomaga pri ustvarjanju njihovega lastnega zavedanja. Pri tem ne ustvarja nobenih pogojev, ampak razdaja svojo radost vsakomur, ki jo želi sprejeti. Zaposlene vidi takšne, kakršni so, zato jih ne spreminja, le usmerja jih k upoštevanju in soočanju z njihovimi notranjimi občutki. To lahko ustvarja ljubeče pozitivno vzdušje v podjetju. Značilnost duhovno inteligentnega vodje je tudi, da živi v vsakem trenutku, torej se ne oklepa svoje preteklosti in prihodnosti. Da lahko vzpostavi ta mir v telesu in umu, se mora otresti strahu, skrbi in napetosti, ki ga na njegovem položaju vsak dan pestijo. Borysenko dobro opisuje problem strahu pri vseh aktivnostih v življenju: "V strahu se ego zapre, da bi se zavaroval, in naše zavedanje življenja se skrči na določeno skrb ali težavo, ki jo imamo v mislih…v ljubezni pa sta oba, um in srce, odprta neštetim možnostim.
Torej kdo je uspešen vodja?
»Težko je najti vodjo, ki bi ustrezal zgoraj opisanemu profilu v potankosti. Zato lahko iščemo uspešnega vodjo na različnih življenjskih področjih, ne samo v poslu (šport, politika, glasba, itd.) in pri njih opazujemo/opazimo določene vodstvene kompetence, ki jih delajo uspešne", pravi Janez Žezlina iz podjetja Socius Consulting in dodaja: "Če se za slovenski in tuji primer osredotočim na poslovno okolje bi v Sloveniji zaradi določenih vodstevnih kompetenc izbral Zorana Jankoviča (nekdanji predsednik uprave Mercatorja = sposobnost navduševanja in učinkovitega komuniciranja, vodenje z zgledom) in Liborja Vončino (nekdanji predsednik uprave Telekoma) oz. Tatjano Fink (predsednica uprave Trima) in Sonjo Gole (predsednica uprave Adria Mobila) – za vse tri je značilno vodenje z zgledom, pristop, da je vodja prvi kadrovik/trener v podjetju, osredotočanje na razvoj človeških potencialov v podjetju, sposobnost pritegniti zaposlene za doseganje skupnih ciljev". Kot je pokazala Sociusova raziskava (februar 2007) o Stanju vodenja v Sloveniji so vodje v Sloveniji še vedno preveč usmerjeni v delo in rezultate kot pa v odnose z ljudmi – medtem ko bi morali to dvoje znati dobro uravnotežiti med seboj. "Iz tujine lahko omenim Jacka Welcha (General Electric) in Leea Iacocco (Chrysler), ki sta s svojim karizmatičnim načinom vodenja in jasno vizijo znala preobraziti velike in rigidne industrijske gigante v hitra in odzivna, tržno usmerjena podjetja," razlaga Žezlina. "Uspešen vodja je oseba, ki predvsem vodi ljudi - jih motivira , usmerja, inspirira, potegne iz njih tisto najboljše in, kakor pravi meni ljuba metafora, ohranja iskrice v njihovih očeh. Seveda zna tudi poskrbeti, da skupina doseže začrtane rezultate in se prebije skozi težave na poti, vendar pa to izpelje na način, ki ne bo povzročal kolateralne škode. Zato se uspešnost vodje po mojem mnenju mora meriti tako po kriteriju, "kaj" skupina doseže, kakor tudi po kriteriju "kako" skupina to doseže; ali so torej ob doseženem mnogi zafrustirani, malodušni, izžeti, ali pa polni zagona in zadovoljstva," meni Robert Kržišnik iz Humusa. Najboljši način za merjenje uspešnosti vodje glede na drugi kriterij je prev gotovo ocenjevanja vodij s strani njihovih podrejenih - česar pa se na žalost vodje v slovenskem okolju, v svoji nesamozavesti in ogroženosti, večinoma otepajo kot hudič križa. "S tem pa pljuvajo v lastno skledo, saj tako zgolj povečujejo prepad med seboj in svojo skupino ter izgubljajo stik z realnostjo," pravi Kržišnik in dodaja: "Mislim, da je svet poln potencialno dobrih vodij; tudi pri nas sem jih že veliko srečal in jih še srečujem. Morda pa je žalostno to, da ti zreli vodje pogosto nimajo ambicij in volje, da bi se za prevlado šli na mrtve in žive boriti s tistimi nezrelimi in nadvse popadljivimi, zato jim pogosto prepustijo prestole ter raje svoja poslanstva opravljajo nekoliko v senci."
mag. Peter Babarovič, strokovnjak in svetovalec na področju razvoja osebnih potencialov ter uspešnega in učinkovitega vodenja
"Duhovna inteligentnost vpliva na sposobnost prebujanja najvišjih potencialov, ki jih imamo ljudje. Saj takrat ljudje počnemo stvari s srcem (jih počnemo zato, ker jih radi počnemo). Veliko raziskav na to temo pa je pokazalo, da je to ključ do naše uspešnosti. Uspešen vodja mora imeti po mojem mnenju uravnotežen, karizmatičen, sposobnost predstavljati si nekaj (vizionarsko razmišljanje), ustvarjalen, imeti gonilno silo, spodbujati timski duh, prodorn, komunikativen in čustveno stabilen. Uspešnost vodje pa bi meril po temu koliko uspešnih vodij je ustvaril za sabo. Kar se tiče Slovenije se mi zdi kot vodja zelo uspešen Zoran Jankovič, iz tujine pa John C. Maxwell."
Robert Kržišnik, direktor Humus d.o.o.
"Prav gotovo je pomembno in dobrodošlo, da ima vodja neko določeno raven razumske inteligence, vendar pa ga zgolj ta sama po sebi ne bo naredila za dobrega vodjo. Še več, zelo pogosti so primeri visoko inteligentnih in strokovnih posameznikov, ki pa v praksi kot vodje delujejo katastrofalno. Uspešen vodja je oseba, ki predvsem vodi ljudi - jih motivira , usmerja, inspirira, potegne iz njih tisto najboljše in, kakor pravi meni ljuba metafora, ohranja iskrice v njihovih očeh. Seveda zna tudi poskrbeti, da skupina doseže začrtane rezultate in se prebije skozi težave na poti, vendar pa to izpelje na način, ki ne bo povzročal kolateralne škode. "
Janez Žezlina, Socius Consulting Ljubljana, d.d.
"Vpliv duhovne inteligentnosti na osebnost vodje je izjemno velik. Dober vodja je tudi duhovno močan – ima ustrezno duhovno širino in osebnostno etiko – zelo pomembna lastnost, ki ga dela kredibilnega v očeh njegovih sodelavcev in partnerjev. Težko je najti vodjo, ki bi ustrezal zgoraj opisanemu profilu v potankosti. Zato lahko iščemo uspešnega vodjo na različnih življenjskih področjih, ne samo v poslu (šport, politika, glasba, itd.) in pri njih opazujemo/opazimo določene vodstvene kompetence, ki jih delajo uspešne"
Jasna Žaler
