Najperspektivnejši poklici v Sloveniji 2. del
Najpomembnejše bo znanje!
Iskani bodo zavarovalni agenti, zdravniki, računalničarji in inženirji! Najslabše zaposlitvene možnosti naj bi imeli biologi, ki imajo trenutno največjo brezposelnost med vsemi z visoko izobrazbo.
Znanje postaja vse pomembnejši dejavnik povečanja zaposljivosti in je bistvenega pomena za dvig konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva. Vlaganja v človeške vire in vseživljenjsko učenje sta pogoj za spodbujanje konkurenčnosti, visoke rasti in stopnje zaposlenosti ter preskoka v na znanju temelječo družbo. Pri poklicni odločitvi bi moralo biti osnovno vodilo: "Izberi si posel, v katerem uživaš". Kajti delo se človeku manj odtujuje, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem. Le v takem primeru lahko dokaže svoje sposobnosti in doseže osebnostno rast. Takšna odločitev pa je mogoča le z ustreznim informiranjem, o čemer so povprašali kadrovske strokovnjake.
Preobrazba v storitveno družbo povzroča izumiranje tradicionalnih poklicev
"Glede na to, da se Slovenija čedalje bolj preobraža iz industrijske v storitveno družbo, je čedalje manj zanimanja za tradicionalna opravila, ki počasi tudi izumirajo. Velik primanjkljaj se čuti pri zidarjih – da zadovoljimo povpraševanju po tej delovni sili, je potrebno precej takšnih delavcev privabiti iz drugih držav, predvsem z ozemlja bivše Jugoslavije in Slovaške. Precej primanjkuje tudi poklicev, povezanih z oblikovanjem kovin (ključavničarji, varilci, avtomehaniki, mizarji, tesarji in vodovodni inštalaterji)," meni vodstvo podjetja za kadrovsko svetovanje Ikos. "Vsi poklici s srednjo šolo, ki imajo svoj ekvivalent oz. nadgradnjo v visoki šoli, imajo problem pri zaposlitvi, saj je ponudbe dela z visoko šolo dovolj; delodajalci bodo raje zaposlili delavca z visoko šolo – npr. ekonomije – kot ekonomskega tehnika. Ravno zaradi velike ponudbe dela te smeri pa so ekonomisti pripravljeni sprejeti delo, ki je sicer plačano po količniku za ekonomskega tehnika."
Družbene spremembe prinašajo spremenjeno naravo življenja, dela in prostega časa
Posamezniki sami so vodilni dejavniki družb znanja – zato moramo v lastne roke vzeti svoja življenja – to pa dosežemo skozi aktivno državljanstvo in izobraževanje in usposabljanje vse življenje, kar predstavlja ključ za premagovanje izzivov sprememb, ki so pred nami. Nove temeljne spretnosti so tiste, ki so potrebne v družbi znanja in ekonomiji, trgu dela in na delovnem mestu, v resničnem času in v virtualnih skupnostih, v demokraciji in nedemokraciji in so nujne za osebo z jasnim občutkom identitete in s poklicno usmerjenostjo v življenju. Nekatere teh spretnosti – kot informacijska pismenost so popolnoma nove – medtem ko druge – tuji jeziki – postajajo vedno bolj samoumevni za mnoge posameznike. Učiti se, kako se učiti, prilagoditi se, spremeniti in omisliti množico informacij, so sedaj ključ do poklicnega uspeha.
Najbolj iskani poklici v naslednjih osmih letih:
OSEBNI FINANČNI SVETOVALEC
Kaj počne: Osebni finančni svetovalec svetuje posameznikom glede osebne naložbene strategije, ki zadovoljuje njihove lastne potrebe, ter sodeluje pri pripravi premoženjskega načrta. Poznati mora lokalni in mednarodni trg vrednostnih papirjev in druge naložbene možnosti, ponudbo zavarovalnic (nekateri prodajajo tudi zavarovalne storitve), pa tudi dogajanje na nepremičninskem trgu. Njegovo delo brez analize številnih naložbenih možnosti ni mogoče.
Zakaj je to poklic prihodnosti: Struktura prebivalstva se stara, vse več dobro situiranih starejših ugotavlja, da bodo od pokojnine bolj slabo živeli in da morajo za stara leta imeti »zlato« rezervo. Poleg tega se vse več mlajših odloča za fleksibilnejše oblike zaposlovanja, zaradi česar imajo presežek denarja, ki bi ga sicer v obliki prispevkov plačali državi. Oboji v poplavi naložbenih možnosti cenijo in plačajo dober nasvet. Zaposlitvene možnosti so predvsem v večjih finančnih družbah in bankah.
GRADBENI INŽENIR, GEODET
Kaj počne: Večina diplomiranih gradbenih inženirjev se zaposli v gradbenih in projektivnih podjetjih, precej pa jih dela v drugih gospodarskih panogah na področju investicij. Geodeti se zaposlujejo v geodetskih podjetjih, v projektivnih in planerskih organizacijah, gradbenih in komunalnih podjetjih. Oboji lahko najdejo službo v številnih državnih in občinskih ustanovah. V zadnjem času se – po besedah dekana Gradbene fakultete – oboji pogosto odločajo za samostojno podjetje, za kar je pri nas še veliko možnosti.
Zakaj je to poklic prihodnosti: Če bo Slovenija želela slediti evropskemu tempu razvoja, bo morala dopolniti obstoječo infrastrukturo in povečati število stanovanjskih objektov, na novo zgraditi ali prilagoditi stare industrijske objekte novim tehnologijam ter vse to vzdrževati; to je deficitarni poklic tudi po ocenah Ministrstva za delo. Že bežen pogled na nepremičninski trg jasno kaže na možnosti zaslužka.
ZDRAVNIK, ZOBOZDRAVNIK
Kaj počne: Poleg klasičnega dela v ambulantah, bolnišnicah, zdraviliščih, Zavodu za zdravstveno zavarovanje ali kateri drugi državni ustanovi se zdravniki zaposlujejo v večjih podjetjih kot strokovnjaki za varnost pri delu, veliko pa je povpraševanje po posameznikih, ki so pripravljeni delati kot predstavniki proizvajalcev zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Lahko postanejo tudi menedžerji zdravstvenih ustanov.
Zakaj je to poklic prihodnosti: Vse starejša struktura prebivalstva potrebuje vse več zdravstvene oskrbe, zaradi neučinkovitega javnega zdravstvenega sistema pa narašča tudi povpraševanje po privatnih (dragih) zdravstvenih storitvah, zato že zaposleni zdravniki pogosto honorarno delajo v privatnih zdravstvenih centrih, če seveda niso njihovi lastniki.
ORGANIZATOR DOGODKOV
Kaj počne: Poskrbi za idejno zasnovo, organizacijo in celotno izvedbo poslovnega ali drugega dogodka, pri čemer je pogosto poudarek na promociji podjetja, posameznika ali blagovne znamke ter pridobivanju publicitete. Pomembni so tudi najmanjši detajli, ki se odražajo tako v dovršeni tehniki kot v scenariju, scenografiji in ostalih organizacijskih dejavnostih, kot so vabila, animacija, sestavljanje seznama povabljenih, določanje ciljne skupine, odnosi z mediji.
Zakaj je to poklic prihodnosti: Tako imenovani »happeningi« so pri podjetjih vse pogostejši, stvar prestiža (ali pomanjkanja ustreznih resursov znotraj podjetja) pa je najeti priznanega organizatorja, ki zna iz navadnega dogodka narediti atrakcijo. Slovenska podjetja so se začela zavedati, da je komuniciranje z javnostjo in ustvarjanje prepoznavne blagovne znamke povezano tudi z organizacijo dogodkov.
Kateri poklici bodo iskani v prihodnosti?
EU v prihodnjih letih napoveduje največje povpraševanje po poklicih v zdravstvu, tržnih raziskovalcih in strokovnjakih oglaševanja, strokovnjakih na področju IT, elektro- in strojnih inženirjih, strokovnjakih s področja prometa in logistike, pravnih svetovalcih, strokovnjakih s področja zavarovalništva in revizorjih. Ker je Slovenija sestavni del evropskega trga in se tudi naš razvoj približuje temu trgu, so te napovedi lahko nadvse koristne tudi za naše razmere.
Kaj bo za perspektivno poklicno prihodnost storila država?
"Država bo morala več vlagati v nova interdisciplinarna znanja, ob tem pa ne sme zanemariti razvoja in vlaganja v tradicionalne poklice: voznike, kovinarje, gradbince, tesarje, železokrivce ipd. V največji meri se iščejo prav omenjeni poklici, v prihodnosti pa jih bomo potrebovali še več glede na to, da se potrebe po teh poklicih večajo," pravi Elizabeta Skuber iz Direktorata za trg dela, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zavod RS za zaposlovanje z ukrepi aktivne politike zaposlovanja spodbuja brezposelne osebe brez izobrazbe, da si pridobijo poklicno kvalifikacijo, ki se kaže kot primanjkljaj na slovenskem trgu dela, to pa so poklici v kovinarstvu, gostinstvu in turizmu, gradbeništvu in avtoprevozništvu," pa dodaja Bojana Pribošič Peric, vodja Službe za analitiko na Zavodu RS za zaposlovanje.
(Jasna Žaler)
.gif)
