Najperspektivnejši poklici v Sloveniji 1. del
Na podlagi svetovnih in evropskih zaposlitvenih trendov in mnenj slovenskih kadrovskih strokovnjakov iz zaposlitvenih agencij, Zavoda za zaposlovanje in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo uspeli izvedeti, kateri so poklici, ki pri nas veljajo za najperspektivnejše.
Ko se posameznik odloča za izobraževanje, na izbor poklica vpliva veliko različnih dejavnikov. Pri poklicni odločitvi vodilo Izberi si posel, v katerem uživaš, v spreminjajoči naravi se dela in gospodarskih razmer ne sme biti več edino vodilo, ki vpliva na poklicno izbiro. Res je, da se delo človeku manj odtujuje, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem, vendar pri tem ne gre pozabiti na upoštevanje razmer na svetovnem oz. slovenskem trgu dela s spreminjajočim se razmerjem med ponudbo in povpraševanjem. Kako perspektivno pa je imeti poklic, ki ga imaš rad, a ga ne moreš opravljati, ker po njem ni povpraševanja oz. potrebe? Rešitev se skriva v ustreznem razmerju med poklicno željo in uporabnostjo poklica. "Dobro informiranje in poznavanje razmer na slovenskem in evropskem trgu dela, je pomemben prvi korak k perspektivni poklicni izbiri," se strinja Radovan Kragelj, direktor Podjetja za upravljanje kadrovskih potencialov.
Prvi korak do perspektivnega poklica je dobra informiranost
Svetovne, politične in nasploh družbene spremembe prinašajo spremenjeno naravo dela, prostega časa, življenja in učenja. Posledično današnji trg zahteva vedno bolj spreminjajoče se profile poklicev, spretnosti, kvalifikacije in izkušnje. Vrzeli v teh spretnostih in neprimerne spretnosti so eden izmed pomembnih razlogov, zakaj so stopnje brezposelnosti trdovratno enake na določenih območjih in industrijskih vejah ter izrazite med določenimi poklici. Prav iz naštetih razlogov bi morala odločitev o smeri študija – poleg osebnih želja posameznika – temeljiti na oceni zaposlitvenih možnosti, ki jih bo imel, ko pridobi naziv diplomanta.
Obetavni so poklici v negi in zdravstvu
Po napovedih ameriškega Urada za delo bodo do leta 2012 najhitreje naraščale potrebe po poklicih, ki so povezani z zdravstvenim varstvom in nego, saj se prebivalstvo čedalje bolj stara. Na področju osebne pomoči in nege v ZDA pričakujejo kar 40-odstotno rast potreb po teh poklicih. Obenem napovedujejo skoraj 40-odstotno rast povpraševanja tudi po visokošolskih profesorjih, skoraj 20-odstotno rast povpraševanja pa Urad za delo do leta 2012 denimo napoveduje tudi po poklicnih voznikih tovornih vozil.
Prihodnost z »debelimi denarnicami« za poklice v storitvenem sektorju
"Razmere na slovenskem trgu dela kažejo trenutno veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev. Glede na dalj časa trajajoči porast vpisa na družboslovne smeri in izražene potrebe gospodarstva je največji primanjkljaj med poklici v okviru naravoslovno-tehniških usmeritev. Upoštevati je potrebno dejstvo, da ima Slovenija še vedno nižjo stopnjo zaposlitev v storitvenem sektorju v primerjavi s starimi članicami EU (predvsem zaradi podedovane gospodarske in z njo povezane zaposlitvene strukture), kar se sicer spreminja, bo pa ta trend v prihodnosti še izrazitejši," napoveduje Elizabeta Skuber iz Direktorata za trg dela in zaposlovanja – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "Demografska gibanja kažejo porast potreb po zdravstvenih in socialnih storitvah ter prestrukturiranje gospodarstva od proizvodnoindustrijskih panog proti storitvenim dejavnostim (ustvarjanje višjih dodanih vrednosti, kar pomeni visoko izobražene ljudi). Dolgoročno napovedovanje poklicev, ki bodo najbolj iskani na trgu dela, predstavlja zelo težko nalogo ne le v Sloveniji, ampak v vseh državah EU. Poklici, po katerih delodajalci danes še povprašujejo, morda v naslednjem desetletju ne bodo več potrebni. Nove tehnologije ustvarjajo nove poklice (primer: eden najbolj fleksibilnih in propulzivnih poklicev zadnjih nekaj let, ki ga pa pred 10 leti še ni bilo, je vsem znan 'oblikovalec spletnih strani')."
Po katerih poklicih se največ povprašuje v Sloveniji?
V Sloveniji so med poklici z višjo izobrazbo najbolj iskani inženirji strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva.
Med poklici z visoko izobrazbo pa je največje povpraševanje v Sloveniji opaziti po univerzitetnih diplomiranih inženirjih strojništva, elektrotehnike, računalništva in informatike, po univerzitetnih diplomiranih kemikih, magistrih farmacije. Veliko potreb je tudi po profesorjih razrednega pouka, defektologije za duševno motene, po profesorjih angleščine oziroma matematike, več povpraševanja kot ponudbe pa je tudi po medicinskih sestrah, fizioterapevtih, zdravnikih in zobozdravnikih.
Službo bodo imeli mizarji, zdravniki, strojniki, informatiki, zavarovalni agenti in kuharji – ne pa pravniki in ekonomisti
"Na Zavodu za zaposlovanje Slovenije spremljamo aktualno povpraševanje delodajalcev po delavcih, iz katerega lahko ugotavljamo trenutne razmere na področju zaposlovanja. Navedemo lahko nekatere poklice, ki se že nekaj let kažejo kot primanjkljaj na trgu dela in ki bodo zelo verjetno iskani tudi v bližnji prihodnosti. To so prav gotovo poklici v zdravstvu: medicinske sestre, medicinske sestre babice, zdravniki splošne medicine in zdravniki različnih specializacij. Delodajalci vse bolj povprašujejo po strokovnjakih zlasti tehnične in naravoslovne smeri: inženirjih strojništva, inženirjih elektrotehnike, inženirjih gradbeništva, računalnikarjih in informatikih, farmacevtih, kemikih ter strokovnjakih s področja financ in zavarovalništva. Že dalj časa opažamo primanjkljaje tudi pri delavcih za preprosta gradbena dela in gradbincih (zidarjih, tesarjih, krovcih), čistilcih prostorov, pri delavcih s poklici na področju kovinarstva (varilec, ključavničar, orodjar, strugar) elektromonterjih, elektroinštalaterjih, voznikih; primanjkuje tudi mizarjev, kuharjev in natakarjev," pričajo podatki Zavoda RS za zaposlovanje, kot jih navaja vodja Službe za analitiko, Bojana Pribošič Peric.
Najbolj iskani so vozniki C in E kategorije
Prihodnost imajo poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja svetovnih jezikov, saj je za uspeh v današnjem vse bolj globaliziranem svetu potrebno biti vsestranski in odprt za nove ideje. Svetovalka za zaposlovanje Dragana Dorontič iz podjetja Ikos kot perspektivne poklici vidi tiste, ki lahko ustvarjajo veliko dodane vrednosti. "Naše izkušnje kažejo, da je trenutno najbolj iskan kader iz strojne, elektro- in ekonomske smeri, vsaj kar se tiče višje izobražene delovne sile. Vendar so iz vseh treh področjih nujno potrebne delovne izkušnje, saj brez njih delodajalci sploh nočejo povabiti kandidata na zaposlitveni razgovor." "Na slovenskem trgu dela pa imajo prihodnost tudi vsi s poklicno izobrazbo strojne, gradbene, trgovske in gostinske smeri, trenutno najbolj iskan kader pa so vozniki s C in E kategorijo," po besedah Marte Pinter zasledujejo podatki agencije za posredovanje dela Ikos.
Splošni trendi slovenskega gospodarskega razvoja in posledično potreb na trgu dela:
• Strukturne gospodarske spremembe bodo še naprej nižale obseg predelovalne industrije, višale pa obseg storitvenega sektorja.
• Delodajalci bodo od zaposlenih zahtevali vedno višjo stopnjo izobrazbe.
• Temeljne kompetence bodo pridobivale vedno večji pomen.
Radovan Kragelj, Kragelj&Kragelj
"Dobro informiranje in poznavanje razmer na slovenskem in evropskem trgu dela je pomemben prvi korak k perspektivni poklicni izbiri."
Dragana Dorontič, agencija za posredovanje dela Ikos
"Izkušnje kažejo, da je trenutno najbolj iskan kader iz strojne, elektro- in ekonomske smeri. Delodajalci pa zahtevajo delovne izkušnje, saj kandidata brez njih sploh ne povabijo na zaposlitveni razgovor."
(Jasna Žaler)
.gif)
