Vsi sveti ali enodnevna poslovna priložnost
Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih, v krščanstvu poimenovano Vsi sveti, je praznik, ki se praznuje 1. novembra po vsem svetu, tudi v Sloveniji. To je dan, ko se spominjamo in poklanjamo umrlim. Običaj narekuje, da na pokopališča (na grobove sorodnikov in prijateljev) odnesemo sveče in rože. Tradicija modernejših časov pa je postavila v ospredje nove pomene tega praznika. Recimo tekmovanje rodbin, kdo bo lepše »okrasil« družinski grob, po drugi strani pa je tudi priložnost, da se rodbine vsaj občasno snidejo v večjem številu in skupaj obiščejo grobove svojih bližnjih.
In vse to s pridom izkoriščajo za svojo dobrobit tudi podjetneži iz različnih branž. Do nedavnega je bil ta praznik poslovna priložnost predvsem za izdelovalce in prodajalce sveč ter za vse cvetličarne in aranžerje, to je izdelovalce ikeban, vencev. Kot vsi ostali prazniki pa se tudi Vsi sveti spreminjajo in razvijajo v za posel obetajoči praznik. K potrošništvu nagnjena sedanja generacija pa seveda to z odprtimi rokami tudi sprejema. Kajti mislim, da skoraj ni človeka, ki ne bi pri obisku pokopališča na Plečnikovih Žalah v Ljubljani (Žale opisujem zato, ker sem jih obiskala sama), kot tudi verjetno na drugih pokopališčih, kjer je to možno, podlegel omamnemu vonju sveže pečenih kostanjev. Pred leti se je ponudba razširila na prodajo sladkorne pene, letos pa sem na Žalah pazila tudi prodajo kokic. Množice ljudi v tem prazničnem času in tradicionalno obiskovanje grobov so izkoristili tudi tisti, ki zbirajo prispevke za dobrodelne namene. Skratka drevored ob Plečnikovih mrliških vežicah na ljubljanskih Žalah je postal kot nekakšno sejmišče posejano z vrsto stojnic, kjer ponujajo blago za vse okuse. Znanka mi je celo omenila, da naj bi »zavohala« ponudbo pečenih mesnih dobrot!? Jasno je itak, da je ta praznik »praznik živih«, vendar, da pa se spreminja v lov za potrošniki na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti, morda ni več povsem primerno!
Urška Č.
