Kaj, če ne zmorem več odplačevati kredita?
Kaj lahko stori nekdo, ki ne zmore več odplačevati mesečnih obveznosti kredita? Izbira lahko med podaljšanjem dobe odplačila, moratorijem oziroma odlogom, prevzemom dolga, že sklenjenim zavarovanjem kreditojemalca Katera rešitev je v posamezni situaciji primernejša - odgovore je dala strokovnjakinja mag. Alenka Brešar Iskra iz Oddelka za razvoj ponudbe za segmente prebivalstva NLB.
Kaj bi vi storili, če bi se znašli v situaciji, ko ne bi več zmogli odplačevati kredita?
Moj prvi korak bi bil, da bi pogledala, koliko imam prihodkov in koliko izdatkov. Če se bolj strokovno izrazim, bi temeljito analizirala svoj denarni tok. Pregledala bi, kje imam še kakšne rezerve pri izdatkih, in bi jih optimizirala. Torej, izognila bi se ne tako nujnim stroškom. Na primer, namesto da bi zapravila 40 evrov za telovadbo, kot je zumba, bi tekla, saj slednje skorajda nič ne stane. Zamenjala bi dražje ponudnike s cenejšimi - recimo pri mobilni telefoniji bi obstoječega dražjega mobilnega ponudnika zamenjala z ugodnejšim. Razmislila bi tudi o možnostih za dodatni zaslužek.
Vsekakor pa je veliko odvisno od razlogov, zakaj ne bi več zmogla odplačevati kredita. Razmislila bi tudi o tem, ali lahko obstoječi avto zamenjam za cenejšega in z razliko pokrijem del še neodplačanega kredita. Če vse to ne bi zadostovalo, pa bi se oglasila v poslovalnici, kjer sem najela kredit.
Kreditojemalcem je lahko v veliko pomoč analitični del NLB Klika, sklop Moj proračun, pregled prejemkov in izdatkov.
Kaj še svetujejte vsem tistim, ki ne zmorejo več odplačevati kredita?
Poleg omenjenega mu toplo priporočamo, da se takoj, ko ugotovi, da bo imel težave z odplačevanjem, oglasi v poslovalnici, ki mu je odobrila kredit. Naj jo obišče prej, preden se bodo začele zamude pri odplačevanju. Skupaj bodo pregledali situacijo, se pogovorili o vzrokih zanjo in možnih rešitvah. Kajti če so zamude z odplačevanjem daljše, je težje najti rešitev. Pri rešitvah najpogosteje govorimo o reprogramiranju kredita, kjer se podaljša doba odplačevanja kredita, s čimer se zmanjša mesečna obveznost, tako da je obvladljiva za kreditojemalca. Druga možnost je moratorij oziroma odlog odplačevanja kredita. Možna je tudi kombinacija obeh. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšne rezerve še ima kreditojemalec. Na primer, ali morda razpolaga s kakšno večjo nepremičnino, ki bi jo mogoče lahko prodal oziroma zamenjal za manjšo. Z razliko bi lahko nato pokril del dolga.
V katerih primerih svetujete reprogramiranje kredita?
Reprogram kredita pomeni spremembo odplačilne dobe kredita; v primerih, ko govorimo o težavah z vračanjem kredita, se to nanaša na podaljšanje odplačilne dobe kredita z namenom, da se zmanjša mesečna obveznost za odplačevanje kredita. Reprogramiranje je dobra rešitev predvsem za tiste primere, ko kreditojemalec še razpolaga z določenimi rednimi prilivi, ki pa so se zaradi različnih razlogov zmanjšali ali pa so se kreditojemalcu povečali redni nujni mesečni izdatki. V praksi to poteka tako, da kreditojemalec pove, koliko je mesečno zmožen odplačevati. Če bi bila mesečna obveznost kljub reprogramu kredita še vedno prevelika, poskušamo s kreditojemalcem doseči drugo rešitev.
Možna je tudi združitev obstoječih dolgov v en dolg oziroma poplačilo obstoječih obveznosti z na novo odobrenim kreditom. Ena od možnosti je tudi prevzem dolga, ki se izvede s pogodbo med kreditojemalcem in prevzemnikom, v kar privoli upnik, torej banka. Posledica je, da s prevzemom dolga prevzemnik postane kreditojemalec. K prevzemu dolga lahko pristopi kdorkoli, načeloma pa so to različni družinski člani. Pri starejših upokojencih je smiselno, da dolg prevzamejo otroci. Če prevzemnik dolga ni kreditno sposoben, ta možnost seveda ni izvedljiva. V tem primeru je možen pristop k dolgu, kjer se pristopnik zaveže, da bo izpolnil obveznost kreditojemalca, ki jo ta ima do banke. Pristopnik stopi v zavezo poleg kreditojemalca, vendar ta ni prost obveznosti.
Kdaj pride v poštev moratorij oziroma odlog odplačevanja kredita?
Moratorij je smiselna rešitev predvsem takrat, ko kreditojemalčevi trenutni prilivi ne zadoščajo niti za odplačevanje zmanjšanih mesečnih obveznosti. Se pravi takrat, ko ne zmore več odplačevati mesečnih obveznosti reprogramiranega kredita in ko lahko z dovolj veliko verjetnostjo pričakujemo, da bo kreditojemalec po poteku moratorija spet razpolagal z dovolj velikimi prilivi, ki mu bodo omogočali odplačevanje kreditnih obveznosti.
Kako dolga pa je lahko doba moratorija?
Moratorij lahko - odvisno od odplačilne dobe kredita - traja šest mesecev ali pa tudi poldrugo leto. Najdaljša doba moratorija je torej odvisna od odplačilne dobe kredita, pa tudi od konkretne situacije, v kateri se posameznik znajde. Ob razmišljanju o moratoriju je dobro vedeti, da se odplačilna doba ne podaljša. Posledično to pomeni, da se po izteku moratorija mesečna obveznost poveča, saj je potrebno v krajšem času poravnati enak znesek neodplačanega dolga. Če je le možno, priporočamo moratorij samo na glavnico, tako da se obresti kljub moratoriju še vedno mesečno odplačujejo. V nasprotnem primeru se namreč obresti po izteku moratorija pripišejo glavnici, kar dodatno poveča mesečno obveznost.
Ali je možen najprej moratorij in nato reprogramiranje?
Tudi to je možno. V praksi pri tej kombinaciji največkrat najprej uredimo reprogramiranje - podaljšanje odplačilne dobe, ki mu sledi moratorij. Za moratorij je namreč pogoj, da so poravnane vse tekoče obveznosti iz naslova kredita.
Ali sta reprogramiranje in moratorij povezana z dodatnimi stroški?
Po tarifi NLB za moratorij zaračunamo 80 evrov, stroški za reprogramiranje so prav tako 80 evrov.
Veliko je verjetno odvisno tudi od tega, kolikšen del kredita se je že poplačal ...
Ja, gotovo je laže poiskati ustrezno rešitev, ko je večji del dolga že odplačan. Če smo še bolj na začetku odplačilne dobe in če je možno, je v nekaterih situacijah smiselno prodati kakšno stvar, da se poplača vsaj del dolga, na preostanek pa se potem podaljša odplačilna doba ali uvede moratorij.
Nekdo ne zmore več plačevati mesečnih obveznosti kredita, kredit pa je zavarovan s hipoteko. Kateri so prvi koraki banke?
Prvi koraki banke so vsekakor, da povabi kreditojemalca, ki je zašel v težave, na pogovor o možnih rešitvah, da skupaj naredimo neki načrt, kako naprej. Za unovčitev zavarovanja kredita se banka odloči šele, ko so izčrpane vse druge možnosti.
Kreditojemalec ne zmore več odplačevati obveznosti. Kako je obveznost razporejena med denimo dva poroka?
Načeloma vsakega od porokov bremenimo z enakim deležem mesečne obveznosti. V praksi to poteka tako, da posredujemo poroštveni izjavi porokov delodajalcem porokov, banka pa potem ravna glede na odgovore delodajalcev. Če bi bilo pri obeh porokih možno odtegovati celotno mesečno anuiteto, potem delodajalce obeh porokov obvestimo, naj odtegujeta 50 odstotkov mesečne obveznosti.
Priporočajo se dodatna zavarovanja, predvsem zavarovanje za brezposelnost je trenutno zelo aktualno ...
V današnjih negotovih časih kreditojemalcem svetujemo še dodatna zavarovanja, kot so življenjsko zavarovanje kreditojemalca in zavarovanje za primer brezposelnosti kreditojemalca. Skrbi, kako boste poravnavali mesečne obveznosti ob izgubi zaposlitve, lahko zmanjšate, če ob najemu kredita sklenete zavarovanje za primer brezposelnosti. Ob izgubi zaposlitve iz poslovnih razlogov mesečne obveznosti za določen čas namesto kreditojemalca poravnava zavarovalnica, kreditojemalcu pa kasneje tega zneska ni treba vrniti zavarovalnici. Zavarovanje, ki ga sklenete v NLB Poslovalnici, krije do 12 mesečnih obveznosti - vključuje del glavnice in pripadajoče obresti - pri kreditu z ročnostjo nad štiri leta. Posebna prednost pa je, da zavarovanje velja za celotno dobo odplačevanja kredita.
Kakšni so stroški pri zavarovanju za primer brezposelnosti?
Naj podam izračun za en primer: za NLB Stanovanjski kredit v znesku 25.000 evrov z odplačilno dobo 15 let, zavarovan s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, ki ga najame stranka NLB, ki na račun pri nas prejema redne prilive, strošek zavarovanja za primer brezposelnosti za 12 mesecev znaša 341,67 evra. To je edini strošek v zvezi s tem zavarovanjem in se poravna ob najemu kredita hkrati s sklenitvijo zavarovanja.
vir:nlb.si
Kaj bi vi storili, če bi se znašli v situaciji, ko ne bi več zmogli odplačevati kredita?
Moj prvi korak bi bil, da bi pogledala, koliko imam prihodkov in koliko izdatkov. Če se bolj strokovno izrazim, bi temeljito analizirala svoj denarni tok. Pregledala bi, kje imam še kakšne rezerve pri izdatkih, in bi jih optimizirala. Torej, izognila bi se ne tako nujnim stroškom. Na primer, namesto da bi zapravila 40 evrov za telovadbo, kot je zumba, bi tekla, saj slednje skorajda nič ne stane. Zamenjala bi dražje ponudnike s cenejšimi - recimo pri mobilni telefoniji bi obstoječega dražjega mobilnega ponudnika zamenjala z ugodnejšim. Razmislila bi tudi o možnostih za dodatni zaslužek.
Vsekakor pa je veliko odvisno od razlogov, zakaj ne bi več zmogla odplačevati kredita. Razmislila bi tudi o tem, ali lahko obstoječi avto zamenjam za cenejšega in z razliko pokrijem del še neodplačanega kredita. Če vse to ne bi zadostovalo, pa bi se oglasila v poslovalnici, kjer sem najela kredit.
Kreditojemalcem je lahko v veliko pomoč analitični del NLB Klika, sklop Moj proračun, pregled prejemkov in izdatkov.
Kaj še svetujejte vsem tistim, ki ne zmorejo več odplačevati kredita?
Poleg omenjenega mu toplo priporočamo, da se takoj, ko ugotovi, da bo imel težave z odplačevanjem, oglasi v poslovalnici, ki mu je odobrila kredit. Naj jo obišče prej, preden se bodo začele zamude pri odplačevanju. Skupaj bodo pregledali situacijo, se pogovorili o vzrokih zanjo in možnih rešitvah. Kajti če so zamude z odplačevanjem daljše, je težje najti rešitev. Pri rešitvah najpogosteje govorimo o reprogramiranju kredita, kjer se podaljša doba odplačevanja kredita, s čimer se zmanjša mesečna obveznost, tako da je obvladljiva za kreditojemalca. Druga možnost je moratorij oziroma odlog odplačevanja kredita. Možna je tudi kombinacija obeh. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšne rezerve še ima kreditojemalec. Na primer, ali morda razpolaga s kakšno večjo nepremičnino, ki bi jo mogoče lahko prodal oziroma zamenjal za manjšo. Z razliko bi lahko nato pokril del dolga.
V katerih primerih svetujete reprogramiranje kredita?
Reprogram kredita pomeni spremembo odplačilne dobe kredita; v primerih, ko govorimo o težavah z vračanjem kredita, se to nanaša na podaljšanje odplačilne dobe kredita z namenom, da se zmanjša mesečna obveznost za odplačevanje kredita. Reprogramiranje je dobra rešitev predvsem za tiste primere, ko kreditojemalec še razpolaga z določenimi rednimi prilivi, ki pa so se zaradi različnih razlogov zmanjšali ali pa so se kreditojemalcu povečali redni nujni mesečni izdatki. V praksi to poteka tako, da kreditojemalec pove, koliko je mesečno zmožen odplačevati. Če bi bila mesečna obveznost kljub reprogramu kredita še vedno prevelika, poskušamo s kreditojemalcem doseči drugo rešitev.
Možna je tudi združitev obstoječih dolgov v en dolg oziroma poplačilo obstoječih obveznosti z na novo odobrenim kreditom. Ena od možnosti je tudi prevzem dolga, ki se izvede s pogodbo med kreditojemalcem in prevzemnikom, v kar privoli upnik, torej banka. Posledica je, da s prevzemom dolga prevzemnik postane kreditojemalec. K prevzemu dolga lahko pristopi kdorkoli, načeloma pa so to različni družinski člani. Pri starejših upokojencih je smiselno, da dolg prevzamejo otroci. Če prevzemnik dolga ni kreditno sposoben, ta možnost seveda ni izvedljiva. V tem primeru je možen pristop k dolgu, kjer se pristopnik zaveže, da bo izpolnil obveznost kreditojemalca, ki jo ta ima do banke. Pristopnik stopi v zavezo poleg kreditojemalca, vendar ta ni prost obveznosti.
Kdaj pride v poštev moratorij oziroma odlog odplačevanja kredita?
Moratorij je smiselna rešitev predvsem takrat, ko kreditojemalčevi trenutni prilivi ne zadoščajo niti za odplačevanje zmanjšanih mesečnih obveznosti. Se pravi takrat, ko ne zmore več odplačevati mesečnih obveznosti reprogramiranega kredita in ko lahko z dovolj veliko verjetnostjo pričakujemo, da bo kreditojemalec po poteku moratorija spet razpolagal z dovolj velikimi prilivi, ki mu bodo omogočali odplačevanje kreditnih obveznosti.
Kako dolga pa je lahko doba moratorija?
Moratorij lahko - odvisno od odplačilne dobe kredita - traja šest mesecev ali pa tudi poldrugo leto. Najdaljša doba moratorija je torej odvisna od odplačilne dobe kredita, pa tudi od konkretne situacije, v kateri se posameznik znajde. Ob razmišljanju o moratoriju je dobro vedeti, da se odplačilna doba ne podaljša. Posledično to pomeni, da se po izteku moratorija mesečna obveznost poveča, saj je potrebno v krajšem času poravnati enak znesek neodplačanega dolga. Če je le možno, priporočamo moratorij samo na glavnico, tako da se obresti kljub moratoriju še vedno mesečno odplačujejo. V nasprotnem primeru se namreč obresti po izteku moratorija pripišejo glavnici, kar dodatno poveča mesečno obveznost.
Ali je možen najprej moratorij in nato reprogramiranje?
Tudi to je možno. V praksi pri tej kombinaciji največkrat najprej uredimo reprogramiranje - podaljšanje odplačilne dobe, ki mu sledi moratorij. Za moratorij je namreč pogoj, da so poravnane vse tekoče obveznosti iz naslova kredita.
Ali sta reprogramiranje in moratorij povezana z dodatnimi stroški?
Po tarifi NLB za moratorij zaračunamo 80 evrov, stroški za reprogramiranje so prav tako 80 evrov.
Veliko je verjetno odvisno tudi od tega, kolikšen del kredita se je že poplačal ...
Ja, gotovo je laže poiskati ustrezno rešitev, ko je večji del dolga že odplačan. Če smo še bolj na začetku odplačilne dobe in če je možno, je v nekaterih situacijah smiselno prodati kakšno stvar, da se poplača vsaj del dolga, na preostanek pa se potem podaljša odplačilna doba ali uvede moratorij.
Nekdo ne zmore več plačevati mesečnih obveznosti kredita, kredit pa je zavarovan s hipoteko. Kateri so prvi koraki banke?
Prvi koraki banke so vsekakor, da povabi kreditojemalca, ki je zašel v težave, na pogovor o možnih rešitvah, da skupaj naredimo neki načrt, kako naprej. Za unovčitev zavarovanja kredita se banka odloči šele, ko so izčrpane vse druge možnosti.
Kreditojemalec ne zmore več odplačevati obveznosti. Kako je obveznost razporejena med denimo dva poroka?
Načeloma vsakega od porokov bremenimo z enakim deležem mesečne obveznosti. V praksi to poteka tako, da posredujemo poroštveni izjavi porokov delodajalcem porokov, banka pa potem ravna glede na odgovore delodajalcev. Če bi bilo pri obeh porokih možno odtegovati celotno mesečno anuiteto, potem delodajalce obeh porokov obvestimo, naj odtegujeta 50 odstotkov mesečne obveznosti.
Priporočajo se dodatna zavarovanja, predvsem zavarovanje za brezposelnost je trenutno zelo aktualno ...
V današnjih negotovih časih kreditojemalcem svetujemo še dodatna zavarovanja, kot so življenjsko zavarovanje kreditojemalca in zavarovanje za primer brezposelnosti kreditojemalca. Skrbi, kako boste poravnavali mesečne obveznosti ob izgubi zaposlitve, lahko zmanjšate, če ob najemu kredita sklenete zavarovanje za primer brezposelnosti. Ob izgubi zaposlitve iz poslovnih razlogov mesečne obveznosti za določen čas namesto kreditojemalca poravnava zavarovalnica, kreditojemalcu pa kasneje tega zneska ni treba vrniti zavarovalnici. Zavarovanje, ki ga sklenete v NLB Poslovalnici, krije do 12 mesečnih obveznosti - vključuje del glavnice in pripadajoče obresti - pri kreditu z ročnostjo nad štiri leta. Posebna prednost pa je, da zavarovanje velja za celotno dobo odplačevanja kredita.
Kakšni so stroški pri zavarovanju za primer brezposelnosti?
Naj podam izračun za en primer: za NLB Stanovanjski kredit v znesku 25.000 evrov z odplačilno dobo 15 let, zavarovan s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, ki ga najame stranka NLB, ki na račun pri nas prejema redne prilive, strošek zavarovanja za primer brezposelnosti za 12 mesecev znaša 341,67 evra. To je edini strošek v zvezi s tem zavarovanjem in se poravna ob najemu kredita hkrati s sklenitvijo zavarovanja.
vir:nlb.si
