Novoletna darila
Bliža se novoletni čas, ko namenimo pozornost poslovnim partnerjem, zaposlenim in otrokom zaposlenih, vse to pa je treba ustrezno računovodsko in davčno obravnavati.
Reprezentanca so tisti izdatki, ki so povezani s pozornostjo do poslovnih partnerjev (večinoma kupcev, vendar tudi dobaviteljev in drugih). Med reprezentančne izdatke spadajo pogostitve in druge storitve za poslovne partnerje, prav tako pa njim dana darila, vse z namenom pospeševanja prodaje in pridobivanja prihodkov ali ustvarjanje drugih pogojev za višjo uspešnost podjetja.
Stroški reprezentance nastanejo v razmerjih s poslovnimi partnerji; ko plačamo storitve zanje, jih knjižimo na stroške storitev reprezentance, ko nabavimo darila zanje, pa je to strošek materiala za reprezentančne namene (v praksi nemalokrat knjižimo tudi darila v obliki izdelkov na konto stroškov storitev reprezentance). Ker otroci, ki jih obdarimo v decembru, niso poslovni partnerji, stroški v zvezi z njimi spadajo med druge stroške. Enako velja za morebitno obdaritev upokojencev, plačano novoletno kosilo, večerjo ali drugo pogostitev zaposlenih; vse to namreč ni reprezentanca. Če smo nabavili pisala z logotipom podjetja, se tisti del pisal, ki smo jih dali zaposlenim v pisarniške namene, knjiži kot strošek pisarniškega materiala, tisti del, ki smo ga izdali za novoletne darilne vrečke za poslovne partnerje, med stroške reprezentance, tisti del, ki smo ga razdelili na sejemski stojnici, pa med stroške reklame. Vsa ta poraba pa ima različno davčno obravnavo.
Če brezplačno dani proizvod ali storitev prejme fizična oseba, se po zakonu o dohodnini vrednost danega obravnava kot drugi dohodek, pri zaposlenih pa kot boniteta. V davčno osnovo za dohodnino se ne vštevajo:
posamično darilo do 42 evrov oziroma skupna vrednost vseh daril, danih v enem letu isti osebi, do 84 evrov;
darilo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu se sicer šteje za boniteto, vendar so izvzeta:
- darila otroku delojemalca v decembru, če ne presegajo 42 evrov in je otrok star do 15 let,
- bonitete, če jih delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto in če njihova vrednost v enem mesecu ne presega 13 evrov,
- ugodnosti manjših vrednosti, če jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji (npr. pogostitve ob praznovanjih).
Če brezplačno dani proizvod/storitev dobi fizična oseba in se vrednost danega obravnava kot drugi dohodek, znaša davčna stopnja 25 odstotkov, davek pa se plača od osnove, ki je obruten znesek darila.
Za namene obdavčitve dobička podjetja se po ZDPOO-2 za stroške reprezentance štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez njega) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Vsi stroški reprezentance, vključno z davkom na dodano vrednost in stroškovno vrednostjo porabljenih zalog, so torej priznani v višini 50 odstotkov.
Kot rečeno, darila otrokom, upokojencem in zaposlenim za dedka Mraza niso strošek reprezentance, zanje pa velja, da so davčno nepriznani odhodki, razen če je od njih obračunana dohodnina. Zato plačilo novoletne večerje za zaposlene v celoti ni davčno priznan strošek. Za darila otrokom, dana v decembru, pa se po Pojasnilu DURS, št. 4210-195/2010 štejejo za davčno priznane odhodke.
Da bomo imeli strošek reprezentance priznan vsaj v višini, ki jo omogoča zakon, pa mora tak račun ali izdajnica zalog ustrezati sicer splošnim pogojem za priznavanjem odhodkov, na primer, da je verodostojna listina, kar vključuje tudi pojasnila ali dokazila o potrebnosti oziroma namenu stroška, kar velja tudi za izdajnico zalog blaga ali zalog lastnih proizvodov.
Podrobneje o računovodskih in davčnih vidikih obdarovanja preberite v oktobrskem Unikumu 2014.
Pripravili: Kristinka Vukovič in mag. Tamara Prezelj, Unija.si
Reprezentanca so tisti izdatki, ki so povezani s pozornostjo do poslovnih partnerjev (večinoma kupcev, vendar tudi dobaviteljev in drugih). Med reprezentančne izdatke spadajo pogostitve in druge storitve za poslovne partnerje, prav tako pa njim dana darila, vse z namenom pospeševanja prodaje in pridobivanja prihodkov ali ustvarjanje drugih pogojev za višjo uspešnost podjetja.
Stroški reprezentance nastanejo v razmerjih s poslovnimi partnerji; ko plačamo storitve zanje, jih knjižimo na stroške storitev reprezentance, ko nabavimo darila zanje, pa je to strošek materiala za reprezentančne namene (v praksi nemalokrat knjižimo tudi darila v obliki izdelkov na konto stroškov storitev reprezentance). Ker otroci, ki jih obdarimo v decembru, niso poslovni partnerji, stroški v zvezi z njimi spadajo med druge stroške. Enako velja za morebitno obdaritev upokojencev, plačano novoletno kosilo, večerjo ali drugo pogostitev zaposlenih; vse to namreč ni reprezentanca. Če smo nabavili pisala z logotipom podjetja, se tisti del pisal, ki smo jih dali zaposlenim v pisarniške namene, knjiži kot strošek pisarniškega materiala, tisti del, ki smo ga izdali za novoletne darilne vrečke za poslovne partnerje, med stroške reprezentance, tisti del, ki smo ga razdelili na sejemski stojnici, pa med stroške reklame. Vsa ta poraba pa ima različno davčno obravnavo.
Če brezplačno dani proizvod ali storitev prejme fizična oseba, se po zakonu o dohodnini vrednost danega obravnava kot drugi dohodek, pri zaposlenih pa kot boniteta. V davčno osnovo za dohodnino se ne vštevajo:
posamično darilo do 42 evrov oziroma skupna vrednost vseh daril, danih v enem letu isti osebi, do 84 evrov;
darilo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu se sicer šteje za boniteto, vendar so izvzeta:
- darila otroku delojemalca v decembru, če ne presegajo 42 evrov in je otrok star do 15 let,
- bonitete, če jih delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto in če njihova vrednost v enem mesecu ne presega 13 evrov,
- ugodnosti manjših vrednosti, če jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji (npr. pogostitve ob praznovanjih).
Če brezplačno dani proizvod/storitev dobi fizična oseba in se vrednost danega obravnava kot drugi dohodek, znaša davčna stopnja 25 odstotkov, davek pa se plača od osnove, ki je obruten znesek darila.
Za namene obdavčitve dobička podjetja se po ZDPOO-2 za stroške reprezentance štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez njega) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Vsi stroški reprezentance, vključno z davkom na dodano vrednost in stroškovno vrednostjo porabljenih zalog, so torej priznani v višini 50 odstotkov.
Kot rečeno, darila otrokom, upokojencem in zaposlenim za dedka Mraza niso strošek reprezentance, zanje pa velja, da so davčno nepriznani odhodki, razen če je od njih obračunana dohodnina. Zato plačilo novoletne večerje za zaposlene v celoti ni davčno priznan strošek. Za darila otrokom, dana v decembru, pa se po Pojasnilu DURS, št. 4210-195/2010 štejejo za davčno priznane odhodke.
Da bomo imeli strošek reprezentance priznan vsaj v višini, ki jo omogoča zakon, pa mora tak račun ali izdajnica zalog ustrezati sicer splošnim pogojem za priznavanjem odhodkov, na primer, da je verodostojna listina, kar vključuje tudi pojasnila ali dokazila o potrebnosti oziroma namenu stroška, kar velja tudi za izdajnico zalog blaga ali zalog lastnih proizvodov.
Podrobneje o računovodskih in davčnih vidikih obdarovanja preberite v oktobrskem Unikumu 2014.
Pripravili: Kristinka Vukovič in mag. Tamara Prezelj, Unija.si
