24-urni delovnik: poiščite pravo ravnovesje
Če sodite med tiste, ki radi delajo tudi, ko dnevni števec delovnih ur preseže osmico, niste edini. Kako uravnavati svojo dosegljivost tudi izven delovnega časa? Katere so magične formule za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem?
Delovni urniki so vse bolj polni z delovnimi nalogami, sestanki ali potmi. Marsikomu se, ne glede na to, ali dela v pisarni ali na terenu, vse pogosteje dogaja, da delo nosi s seboj domov – bodisi v mislih, ali pa konkretne dokumente in naloge. Dejstvo, da smo zaradi vseprisotnosti pametnih telefonov in dostopa do spleta dejansko dosegljivi na vsakem koraku in kjerkoli, seveda še dodatno povečuje obremenjenost z delom.
Zaradi zahtev po hitri in učinkoviti odzivnosti delu, preprosto povedano, marsikdo ne zna več ubežati, tudi če to želi. Najpogosteje gre za strokovnjake, menedžerje in zaposlene na drugih odgovornih položajih, ki jim dneva preprosto zmanjka.
Delovne družine
V okviru raziskave britanske organizacije Working Families so ugotovili, da več kot polovica zaposlenih staršev nikoli ne neha delati ob uradno določeni uri, skoraj desetina pa je zatrdila, da jim to ne uspe nikoli. Velika večina, kar 70 odstotkov, je kot glavni razlog navedla prekomerno delovno obremenitev. Več kot polovica je to razložila tudi z delovno kulturo v podjetju in pričakovanji delodajalca.
Cena stresa je za podjetja visoka
Kako torej krmariti med čermi in »neodložljivo« delo spraviti v tak okvir, da bosta volk sit in koza cela? Ključnega pomena je sodelovanje med delodajalci in zaposlenimi – predvsem pripravljenost prvih, da prepoznajo in priznajo resnost zadeve. Delodajalci lahko vedno ocenijo, kako stresne razmere veljajo v podjetju – če je pritiska preveč, so rezultati slabši, opozarjajo strokovnjaki.
Izostanki zaradi bolezni in zmanjšana storilnost zaradi preobremenjenosti so večja izguba kot pa ure, v katerih od zaposlenih ne moreš zahtevati polne predanosti, ugotavljajo v velikih podjetjih, kakršno je denimo Volkswagen. Vodstvo je že leta 2011 sprejelo dogovor, da sporočila s strežnikov za e-pošto v določenih urah ne bodo prihajala v e-nabiralnike zaposlenih. Nemška ministrica za delo in socialne zadeve, Andrea Nahles, je letos potrdila tudi študijo, v kateri bodo v državi poglobljeno merili stres, povezan z neprestano obremenitvijo, in izračunali njegovo ekonomsko ceno.
Odklopite se
A zahteve delodajalcev in vse več delovnih obveznosti so le del enačbe. Drugi, vsaj tako bistven del, so delovne navade posameznika.
Občutek nepogrešljivosti in »deloholizem« sta vse bolj razširjena. Ljudje ne morejo več brez elektronske pošte, tudi službene, in marsikdo ne zna več preživeti dneva brez spletnih družabnih omrežij. Delo je postalo temeljna sestavina posameznikovega življenja, nekateri so delo postavili na vrh prioritetne lestvice.
Britanska knjižna avtorica in kolumnistka Frances Booth govori o novodobnih pojmih, na primer o digitalni intoksikaciji oziroma okuženosti. Fotografiranje na vsakem koraku in molčeče skupine, ki za mizo komunicirajo s telefoni namesto med seboj, so le najbolj viden znak take družbe, v kateri je preverjanje elektronske pošte in hipno odzivanje na delovne naloge nekaj samoumevnega.
Kako se upreti
Vprašanje za milijon dolarjev, boste rekli. Kljub temu pa nekaj korakov vsekakor lahko naredite popolnoma neodvisno od narave dela, svojega nadrejenega ali pa nalog in ciljev, ki ste si jih zadali sami.
Realno ocenite delo izven delovnega časa. Racionalno premislite, katere obveznosti so res neodložljive in pri katerih ne boste izgubili preveč, če počakajo. Opravite pomembne naloge in ne delajte le zato, da bi delali vtis na druge. Premislite, ali elektronsko sporočilo, povezano z delom in poslano ob dveh zjutraj, res pomeni, da ste tako »pridni«, ali le izdaja, da ste ves čas omreženi in da vas bodo prihodnjič tudi drugi »lovili« kadarkoli?
Določite si čas in kraj, ko delate doma. Prav, ugotovili ste, da je vaše delo tako, da morate kaj postoriti tudi po zaključku običajnega delovnega dne. Ampak družinska kosila ob stresnem preverjanju elektronske pošte ali popoldnevi, preživeti ob površni komunikaciji z otrokom, ob sočasnem delu z večno vključenim prenosnikom v dnevnem prostoru, niso produktivna. Če se odločite in si vnaprej rezervirate na primer eno uro, potem pa se v tem času umaknete in v miru ter zbrano oddelate začrtano. Tako boste učinkovitejši in uspešnejši, pa še družinski odnosi ne bodo razrahljani in površni.
Poslovite se od 24-urnega dostopa. Aplikacija, ki omejuje brskanje po družabnih omrežjih na vnaprej določen čas, preprosto izključevanje povezave na pametnem telefonu ali fizični izklop domačega usmerjevalnika za internetno omrežje … Ne glede na to, kako se ločite od neprekinjene povezave, boste lahko v urah brez spleta in e-pošte zadihali svobodneje in se posvetili drugim stvarem. Družina, sprostitev, prosti čas niso le luksuz, ampak tudi podlaga za to, da boste pri delu naslednji dan spočiti, zbrani in posledično učinkovitejši.
Vzemite prosti čas kot obveznost. Nekateri svetovalci »brezupnim« deloholikom priporočajo še en prijem: organizirajte si tudi prosti čas kot nekaj obveznega in vnaprej določenega. V urnik si za popoldne zapišite toliko »obveznosti« (fizična vadba, sprehodi, delavnice, igra…), da ga boste konkretno napolnili in s tem zamotili svoje možgane, da ne bodo ves dan procesirali le misli, povezanih s službo.
Kakorkoli se boste že lotili razmejevanja dela in prostega časa, imejte pred očmi ves čas sledeče: ne glede na vašo predanost delu se 24-urni delovnik – vsaj na daljši rok – ne obnese in ne izplača. Ne po delovni uspešnosti, predvsem pa ne po količini stresa, ki ga s tem povzročite sebi in drugim.
vir: blog - porsche slovenija
Delovni urniki so vse bolj polni z delovnimi nalogami, sestanki ali potmi. Marsikomu se, ne glede na to, ali dela v pisarni ali na terenu, vse pogosteje dogaja, da delo nosi s seboj domov – bodisi v mislih, ali pa konkretne dokumente in naloge. Dejstvo, da smo zaradi vseprisotnosti pametnih telefonov in dostopa do spleta dejansko dosegljivi na vsakem koraku in kjerkoli, seveda še dodatno povečuje obremenjenost z delom.
Zaradi zahtev po hitri in učinkoviti odzivnosti delu, preprosto povedano, marsikdo ne zna več ubežati, tudi če to želi. Najpogosteje gre za strokovnjake, menedžerje in zaposlene na drugih odgovornih položajih, ki jim dneva preprosto zmanjka.
Delovne družine
V okviru raziskave britanske organizacije Working Families so ugotovili, da več kot polovica zaposlenih staršev nikoli ne neha delati ob uradno določeni uri, skoraj desetina pa je zatrdila, da jim to ne uspe nikoli. Velika večina, kar 70 odstotkov, je kot glavni razlog navedla prekomerno delovno obremenitev. Več kot polovica je to razložila tudi z delovno kulturo v podjetju in pričakovanji delodajalca.
Cena stresa je za podjetja visoka
Kako torej krmariti med čermi in »neodložljivo« delo spraviti v tak okvir, da bosta volk sit in koza cela? Ključnega pomena je sodelovanje med delodajalci in zaposlenimi – predvsem pripravljenost prvih, da prepoznajo in priznajo resnost zadeve. Delodajalci lahko vedno ocenijo, kako stresne razmere veljajo v podjetju – če je pritiska preveč, so rezultati slabši, opozarjajo strokovnjaki.
Izostanki zaradi bolezni in zmanjšana storilnost zaradi preobremenjenosti so večja izguba kot pa ure, v katerih od zaposlenih ne moreš zahtevati polne predanosti, ugotavljajo v velikih podjetjih, kakršno je denimo Volkswagen. Vodstvo je že leta 2011 sprejelo dogovor, da sporočila s strežnikov za e-pošto v določenih urah ne bodo prihajala v e-nabiralnike zaposlenih. Nemška ministrica za delo in socialne zadeve, Andrea Nahles, je letos potrdila tudi študijo, v kateri bodo v državi poglobljeno merili stres, povezan z neprestano obremenitvijo, in izračunali njegovo ekonomsko ceno.
Odklopite se
A zahteve delodajalcev in vse več delovnih obveznosti so le del enačbe. Drugi, vsaj tako bistven del, so delovne navade posameznika.
Občutek nepogrešljivosti in »deloholizem« sta vse bolj razširjena. Ljudje ne morejo več brez elektronske pošte, tudi službene, in marsikdo ne zna več preživeti dneva brez spletnih družabnih omrežij. Delo je postalo temeljna sestavina posameznikovega življenja, nekateri so delo postavili na vrh prioritetne lestvice.
Britanska knjižna avtorica in kolumnistka Frances Booth govori o novodobnih pojmih, na primer o digitalni intoksikaciji oziroma okuženosti. Fotografiranje na vsakem koraku in molčeče skupine, ki za mizo komunicirajo s telefoni namesto med seboj, so le najbolj viden znak take družbe, v kateri je preverjanje elektronske pošte in hipno odzivanje na delovne naloge nekaj samoumevnega.
Kako se upreti
Vprašanje za milijon dolarjev, boste rekli. Kljub temu pa nekaj korakov vsekakor lahko naredite popolnoma neodvisno od narave dela, svojega nadrejenega ali pa nalog in ciljev, ki ste si jih zadali sami.
Realno ocenite delo izven delovnega časa. Racionalno premislite, katere obveznosti so res neodložljive in pri katerih ne boste izgubili preveč, če počakajo. Opravite pomembne naloge in ne delajte le zato, da bi delali vtis na druge. Premislite, ali elektronsko sporočilo, povezano z delom in poslano ob dveh zjutraj, res pomeni, da ste tako »pridni«, ali le izdaja, da ste ves čas omreženi in da vas bodo prihodnjič tudi drugi »lovili« kadarkoli?
Določite si čas in kraj, ko delate doma. Prav, ugotovili ste, da je vaše delo tako, da morate kaj postoriti tudi po zaključku običajnega delovnega dne. Ampak družinska kosila ob stresnem preverjanju elektronske pošte ali popoldnevi, preživeti ob površni komunikaciji z otrokom, ob sočasnem delu z večno vključenim prenosnikom v dnevnem prostoru, niso produktivna. Če se odločite in si vnaprej rezervirate na primer eno uro, potem pa se v tem času umaknete in v miru ter zbrano oddelate začrtano. Tako boste učinkovitejši in uspešnejši, pa še družinski odnosi ne bodo razrahljani in površni.
Poslovite se od 24-urnega dostopa. Aplikacija, ki omejuje brskanje po družabnih omrežjih na vnaprej določen čas, preprosto izključevanje povezave na pametnem telefonu ali fizični izklop domačega usmerjevalnika za internetno omrežje … Ne glede na to, kako se ločite od neprekinjene povezave, boste lahko v urah brez spleta in e-pošte zadihali svobodneje in se posvetili drugim stvarem. Družina, sprostitev, prosti čas niso le luksuz, ampak tudi podlaga za to, da boste pri delu naslednji dan spočiti, zbrani in posledično učinkovitejši.
Vzemite prosti čas kot obveznost. Nekateri svetovalci »brezupnim« deloholikom priporočajo še en prijem: organizirajte si tudi prosti čas kot nekaj obveznega in vnaprej določenega. V urnik si za popoldne zapišite toliko »obveznosti« (fizična vadba, sprehodi, delavnice, igra…), da ga boste konkretno napolnili in s tem zamotili svoje možgane, da ne bodo ves dan procesirali le misli, povezanih s službo.
Kakorkoli se boste že lotili razmejevanja dela in prostega časa, imejte pred očmi ves čas sledeče: ne glede na vašo predanost delu se 24-urni delovnik – vsaj na daljši rok – ne obnese in ne izplača. Ne po delovni uspešnosti, predvsem pa ne po količini stresa, ki ga s tem povzročite sebi in drugim.
vir: blog - porsche slovenija
