Osebni stečaj
Osebni stečaj je postopek, v katerem fizična oseba zaradi previsokih dolgov skuša te dolgove poplačati s svojim premoženjem, sočasno pa za del dolgov predlaga odpust obveznosti. Namen takega postopka je, da se oseba razbremeni dolgov in se postavi na noge. Osebni stečaj lahko predlaga tudi samostojni podjetnik oziroma zasebnik.
Kdaj so izpolnjeni materialni pogoji za osebni stečaj?
Materialni pogoji za osebni stečaj so izpolnjeni, če je dolžnik insolventen (trajno nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben).
Dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, je trajno nelikviden, če:
za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
Velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da je podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja s plačilom:
plač delavcem do višine minimalne plače ali
davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Dolžnik, ki je potrošnik, je trajno nelikviden, če:
za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali
je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1000 evrov.
Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben (prezadolžen), če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti.
Predlog za začetek stečajnega postopka
Predlog za začetek stečajnega postopka poda upravičena oseba na stvarno in krajevno pristojno sodišče. Po novem ga lahko dolžnik poda tudi na zapisnik pri sodišču.
Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja. Dolžniku, ki predlaga osebni stečaj, ni treba plačati niti takse niti predujma za začetek stečajnega postopka.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da:
ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju z navedeno prepovedjo, nima pravnega učinka. To pravilo pa ne velja, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja. Vendar velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja.
Prenehanje statusa podjetnika ali zasebnika
Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.
Ob tem je treba posebej poudariti, da je z zadnjo novelo insolventne zakonodaje urejena možnost, da stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če mu sodišče takšno poslovanje dovoli.
Razmerje med stečajnim dolžnikom in upraviteljem
Ker dolžnik z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje znjegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik.Po začetku stečajnega postopka je obveznosti stečajnemu dolžniku mogoče (veljavno) izpolniti le tako, da se izpolnijo upravitelju kot zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika.
Stečajna masa
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spada vse premoženje, ki ga je stečajni dolžnik imel ob začetku stečajnega postopka in ki ga je pridobil med trajanjem stečajnega postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po posebnih pravilih.
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo tudi:
plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku;
premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.
Prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti in plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso, razen zneska, ki je enak:
višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, in
(če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi) višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti osebni predmeti (79. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju) in prejemki, izvzeti tudi iz izvršbe (101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), oziroma prejemki, ki so omejeni od izvršbe (2. in 3. odstavek 102. člena ZIZ).
Posebej je na tem mestu treba opozoriti, da če je znotraj postopka osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti, v stečajno maso v tem postopku ne spada več premoženje, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Stečajni postopek se lahko konča šele potem, ko je unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika in opravljena razdelitev upnikom. Če v postopku osebnega stečaja ni bil izveden odpust obveznosti, sodišče s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja tudi odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, in naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.
Osebni stečaj bo svoj cilj dosegel le, če bo stečajni dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v 2. odstavku tega člena določeno drugače.
Odpust obveznosti ne učinkuje:
za zavarovane terjatve;
za prednostne terjatve na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
za prednostne terjatve za plačilo plač, odškodnin za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in odpravnin;
za denarne kazni ali odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku; v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem; globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in odvzema premoženja nezakonitega izvora.
Prispevek predstavlja kratek povzetek članka o osebnem stečaju, objavljenem v Unikumu iz avgusta 2014.
Pripravila: Nina Globočnik
Kdaj so izpolnjeni materialni pogoji za osebni stečaj?
Materialni pogoji za osebni stečaj so izpolnjeni, če je dolžnik insolventen (trajno nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben).
Dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, je trajno nelikviden, če:
za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
Velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da je podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja s plačilom:
plač delavcem do višine minimalne plače ali
davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Dolžnik, ki je potrošnik, je trajno nelikviden, če:
za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali
je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1000 evrov.
Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben (prezadolžen), če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti.
Predlog za začetek stečajnega postopka
Predlog za začetek stečajnega postopka poda upravičena oseba na stvarno in krajevno pristojno sodišče. Po novem ga lahko dolžnik poda tudi na zapisnik pri sodišču.
Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja. Dolžniku, ki predlaga osebni stečaj, ni treba plačati niti takse niti predujma za začetek stečajnega postopka.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da:
ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju z navedeno prepovedjo, nima pravnega učinka. To pravilo pa ne velja, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja. Vendar velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja.
Prenehanje statusa podjetnika ali zasebnika
Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.
Ob tem je treba posebej poudariti, da je z zadnjo novelo insolventne zakonodaje urejena možnost, da stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če mu sodišče takšno poslovanje dovoli.
Razmerje med stečajnim dolžnikom in upraviteljem
Ker dolžnik z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje znjegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik.Po začetku stečajnega postopka je obveznosti stečajnemu dolžniku mogoče (veljavno) izpolniti le tako, da se izpolnijo upravitelju kot zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika.
Stečajna masa
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spada vse premoženje, ki ga je stečajni dolžnik imel ob začetku stečajnega postopka in ki ga je pridobil med trajanjem stečajnega postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po posebnih pravilih.
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo tudi:
plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku;
premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.
Prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti in plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso, razen zneska, ki je enak:
višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, in
(če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi) višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti osebni predmeti (79. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju) in prejemki, izvzeti tudi iz izvršbe (101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), oziroma prejemki, ki so omejeni od izvršbe (2. in 3. odstavek 102. člena ZIZ).
Posebej je na tem mestu treba opozoriti, da če je znotraj postopka osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti, v stečajno maso v tem postopku ne spada več premoženje, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Stečajni postopek se lahko konča šele potem, ko je unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika in opravljena razdelitev upnikom. Če v postopku osebnega stečaja ni bil izveden odpust obveznosti, sodišče s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja tudi odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, in naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.
Osebni stečaj bo svoj cilj dosegel le, če bo stečajni dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v 2. odstavku tega člena določeno drugače.
Odpust obveznosti ne učinkuje:
za zavarovane terjatve;
za prednostne terjatve na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
za prednostne terjatve za plačilo plač, odškodnin za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in odpravnin;
za denarne kazni ali odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku; v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem; globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in odvzema premoženja nezakonitega izvora.
Prispevek predstavlja kratek povzetek članka o osebnem stečaju, objavljenem v Unikumu iz avgusta 2014.
Pripravila: Nina Globočnik
