Kaj je volontersko pripravništvo?
Pred nekaj več kot desetimi leti je bilo pripravništvo obvezno. Pri sprejemanju prvih korenitih sprememb delovnopravne zakonodaje v letu 2002 se je med drugim odprlo tudi vprašanje obveznosti pripravništva. Socialni partnerji so soglašali, da pripravništvo ne sme biti več obvezno, razen kadar tako določa zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Ob tem se postavlja vprašanje, ali in koliko so bili pri tem dosledni.
Pripravništvo
Taka ureditev velja še danes: po 120. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013) se z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Šteje se, da je vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja, usposobljen za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, ustrezno vrsti in stopnji njegove poklicne izobrazbe. Zaradi navedenega kolektivne pogodbe tudi ne bi smele urejati pripravništva za vajence.
Po zakonu pripravništvo lahko traja največ eno leto. Običajno kolektivne pogodbe dejavnosti določajo različno dolgo pripravništvo, kar je odvisno od stopnje izobrazbe delavca. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja več kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.
V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi trajanje in potek pripravništva ter program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.
Opozoriti je treba na zakonsko določbo, ki delodajalcu prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi pripravniku, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali ob uvedbi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba …
V praksi se pogosto postavlja vprašanje, ali delodajalec z delavcem lahko sklene pogodbo o opravljanju pripravništva, če ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba ali če kolektivna pogodba, ki ga zavezuje, ne določa pripravništva.
Odgovor je nikalen, vendar delodajalcu zakon ponuja drugo, povsem identično možnost. Delodajalec delavcu v takem primeru ne more ponuditi pripravništva, lahko pa mu na podlagi 8. alineje 1. odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih 1 ponudi sklenitev Pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje.
Na absurdnost zakonske ureditve kaže tudi ureditev glede plačila za delo. Delavec ima – ne glede na to, ali sklepa pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik ali kot delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo – pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. Plača takega delavca ne sme biti nižja od minimalne plače.
Volontersko pripravništvo
Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi volontersko pripravništvo – pripravništvo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih za primere, kadar tako določa poseben zakon, določa, da se tudi za volonterskega pripravnika uporabljajo določbe zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. Vsekakor mora tudi pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva biti sklenjena v pisni obliki. Se pravi, delodajalec z volonterjem pripravnikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi, sklene pa pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva. Vendar pozor! Volontersko pripravništvo je možno le takrat, kadar tako določa poseben zakon!
Seveda je vprašanje, kateri zakoni dopuščajo volontersko pripravništvo: to sta na primer Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in javnega izobraževanja.
Vendar pa volontersko pripravništvo niti v javnem sektorju ni povsem brezplačno. Tudi volonterski pripravniki so upravičeni do povračila stroškov, in sicer pod pogoji in do višine, določene v uredbi, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Nadalje se za volonterske pripravnike odda obrazec REK-2, vrsta dohodka 1821 – Plačilo pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja. Plačili pavšalnih prispevkov, ko ni pogodbenega razmerja in ni dohodka, pa sta naslednji:
(1) prispevek za zdravstveno zavarovanje je 4,58 evra mesečno (8. točka 17. člena Zakona o zavodih /ZZ/ in 55. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/);
(2) prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 6,45 evra mesečno (3. odstavek 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-2/ in 3. člen Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja na podlagi 143. člena ZPIZ-2).
Ko govorimo o volonterskem pripravništvu, moramo opozoriti še na dva zakona, in sicer na Zakon o prostovoljstvu (Ur.l. RS, št. 10/2011) in Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 36/2000).
Čeprav je zakonska definicija prostovoljstva jasna, ima Zakon o prostovoljstvu posebno določbo, po kateri se za prostovoljsko delo ne šteje brezplačno opravljanje dela z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.
Nadalje se po Zakonu o preprečevanju in zaposlovanju dela na črno šteje, da tisti, ki nezakonito opravlja volontersko pripravništvo, dela na črno; za tistega, kdor nezakonito zaposli volonterskega pripravnika, pa se šteje, da zaposluje na črno. Šteje se, da delavec delo opravlja na črno, če delo delavca ni ustrezno vpisano ali priglašeno v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi zaposlovanje na črno je prepovedano. Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Sklep
Ne glede na to, da pripravništvo po Zakonu o delovnih razmerjih ni več obvezno, ga kot obvezno dopušča večina kolektivnih pogodb dejavnosti. Kadar možnost v kolektivni pogodbi dejavnosti za opravljanje pripravništva ni podana, se z delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje. Ker pa se je v praksi tudi v zasebnem sektorju razbohotilo volontersko pripravništvo, je treba opozoriti, da je zaposlovanje volonterjev pripravnikov možno zgolj v javnem sektorju, saj je država najprej sebi naredila brado …
Pripravila: Nina Globočnik, www.unija.si
Pripravništvo
Taka ureditev velja še danes: po 120. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013) se z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Šteje se, da je vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja, usposobljen za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, ustrezno vrsti in stopnji njegove poklicne izobrazbe. Zaradi navedenega kolektivne pogodbe tudi ne bi smele urejati pripravništva za vajence.
Po zakonu pripravništvo lahko traja največ eno leto. Običajno kolektivne pogodbe dejavnosti določajo različno dolgo pripravništvo, kar je odvisno od stopnje izobrazbe delavca. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja več kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.
V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi trajanje in potek pripravništva ter program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.
Opozoriti je treba na zakonsko določbo, ki delodajalcu prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi pripravniku, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali ob uvedbi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba …
V praksi se pogosto postavlja vprašanje, ali delodajalec z delavcem lahko sklene pogodbo o opravljanju pripravništva, če ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba ali če kolektivna pogodba, ki ga zavezuje, ne določa pripravništva.
Odgovor je nikalen, vendar delodajalcu zakon ponuja drugo, povsem identično možnost. Delodajalec delavcu v takem primeru ne more ponuditi pripravništva, lahko pa mu na podlagi 8. alineje 1. odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih 1 ponudi sklenitev Pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje.
Na absurdnost zakonske ureditve kaže tudi ureditev glede plačila za delo. Delavec ima – ne glede na to, ali sklepa pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik ali kot delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo – pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. Plača takega delavca ne sme biti nižja od minimalne plače.
Volontersko pripravništvo
Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi volontersko pripravništvo – pripravništvo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih za primere, kadar tako določa poseben zakon, določa, da se tudi za volonterskega pripravnika uporabljajo določbe zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. Vsekakor mora tudi pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva biti sklenjena v pisni obliki. Se pravi, delodajalec z volonterjem pripravnikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi, sklene pa pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva. Vendar pozor! Volontersko pripravništvo je možno le takrat, kadar tako določa poseben zakon!
Seveda je vprašanje, kateri zakoni dopuščajo volontersko pripravništvo: to sta na primer Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in javnega izobraževanja.
Vendar pa volontersko pripravništvo niti v javnem sektorju ni povsem brezplačno. Tudi volonterski pripravniki so upravičeni do povračila stroškov, in sicer pod pogoji in do višine, določene v uredbi, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Nadalje se za volonterske pripravnike odda obrazec REK-2, vrsta dohodka 1821 – Plačilo pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja. Plačili pavšalnih prispevkov, ko ni pogodbenega razmerja in ni dohodka, pa sta naslednji:
(1) prispevek za zdravstveno zavarovanje je 4,58 evra mesečno (8. točka 17. člena Zakona o zavodih /ZZ/ in 55. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/);
(2) prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 6,45 evra mesečno (3. odstavek 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-2/ in 3. člen Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja na podlagi 143. člena ZPIZ-2).
Ko govorimo o volonterskem pripravništvu, moramo opozoriti še na dva zakona, in sicer na Zakon o prostovoljstvu (Ur.l. RS, št. 10/2011) in Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 36/2000).
Čeprav je zakonska definicija prostovoljstva jasna, ima Zakon o prostovoljstvu posebno določbo, po kateri se za prostovoljsko delo ne šteje brezplačno opravljanje dela z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.
Nadalje se po Zakonu o preprečevanju in zaposlovanju dela na črno šteje, da tisti, ki nezakonito opravlja volontersko pripravništvo, dela na črno; za tistega, kdor nezakonito zaposli volonterskega pripravnika, pa se šteje, da zaposluje na črno. Šteje se, da delavec delo opravlja na črno, če delo delavca ni ustrezno vpisano ali priglašeno v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi zaposlovanje na črno je prepovedano. Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Sklep
Ne glede na to, da pripravništvo po Zakonu o delovnih razmerjih ni več obvezno, ga kot obvezno dopušča večina kolektivnih pogodb dejavnosti. Kadar možnost v kolektivni pogodbi dejavnosti za opravljanje pripravništva ni podana, se z delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje. Ker pa se je v praksi tudi v zasebnem sektorju razbohotilo volontersko pripravništvo, je treba opozoriti, da je zaposlovanje volonterjev pripravnikov možno zgolj v javnem sektorju, saj je država najprej sebi naredila brado …
Pripravila: Nina Globočnik, www.unija.si
