Trkanje s kozarci
»Ali pri nazdravljanju še trkamo s kozarci?« To vprašanje dobim na vsakem seminarju, tudi kadar naša tema ni bonton pri mizi in kultura pitja.
Poglejmo najprej za trenutek v preteklost. Trkanje s kozarci je bilo v zgodovini povezano z močno vero v nadnaravne sile, katerim so ljudje pripisovali tudi »čuden« učinek, ki ga ima prekomerno uživanje alkoholnih pijač na ljudi. Prepričani so bili, da so v alkoholu »zli duhovi, hudobna bitja…«, ki človeku škodujejo in jih je bilo seveda potrebno odgnati. Verjeli so, da zle sile odganja zvok, ki ga povzroča trkanje s kozarci. Prav tako so nekdaj z vinom trkali zato, da bi pregnali zle duhove, ki so morebiti v okolici oziroma ob mizi, kjer smo zbrani. Kako uspešno je bilo odganjanje hudobnih bitij iz alkohola s trkanjem, tega pa ne vemo.
Še vedno nazdravimo s trkom, seveda pa ne vsakokrat, ko naredimo požirek. Dovolj bo enkrat ali dvakrat v času obeda. Vendar s kozarci trkamo le z osebami, ki so blizu nas, običajno z osebo na naši desni in levi. Ostalim trk le nakažemo, rahlo pokimamo z glavo in pri tem ne pozabimo na nadvse pomemben očesni stik. Prav je, da se zavedamo tudi velike moči prijaznega izraza na obrazu. In še na nekaj je prav, da smo pozorni. Ko nazdravljamo, nikar ne dvigujmo roke, v kateri imamo kozarec tako visoko, da se bodo morali sosedje umikati. Roko pri nazdravljanju čim manj dvigajmo od telesa. Visoko dviganje kozarca je ponekod značilno za vojake, ki ob nazdravljanju dvignejo kozarec do tretjega gumba do vratu zapete vojaške uniforme.
Trkamo le z vinom, ne trkamo pa s penino, žganimi pijačami, digestivi in aperitivi.
Kozarec vedno primemo na sredini peclja, s čimer preprečimo, da bi se na steklu poznali sledovi prstov ter segrevanje vina zaradi toplote rok. Pa tudi zvenijo kozarci pri nazdravljanju mnogo lepše, če jih držimo za pecelj. Kadar so kozarci brez pecljev, jih vedno primemo na sredini in ne na zgornjem robu. Ko s kozarcem v rokah stojimo, moramo paziti, da s prosto roko ne podpiramo kozarca ali da ga ne držimo z obema rokama.
Če nam natakar ponudi vino, da ga pokusimo, se nikar ne delajmo velikega poznavalca in ocenjevalca, če to nismo, saj se v tem primeru od nas pričakuje le, da ocenimo ali je vino pitno ali ne.
Če alkoholne pijače ne želimo, oziroma ne želimo več, roko narahlo položimo na kozarec in natakar bo razumel naš namig, da do konca obroka ne želimo več alkoholne pijače.
Barbara Polutnik Brusnik, STATUS IZOBRAŽEVANJE, www.mojstatus.si
