Informacijski sistem DURS še vedno ne deluje popolno
Po letu dni, odkar je Davčna uprava RS (DURS) vpeljala nov informacijski sistem, ta še ne deluje popolno. Računovodski servisi se še vedno dnevno srečujejo s težavami, predvsem z neažurnim in nepravilnim knjiženjem obveznosti davčnih zavezancev. Podjetja tako prejemajo neupravičene sklepe o davčnih izvršbah, neupravičeno se jim zaračunavajo zamudne obresti, vračila DDV prejemajo z zamudo, kar vpliva na likvidnost davčnih zavezancev. Pri tem računovodski servisi porabijo veliko neplačanih ur za dokazovanje nepravilnosti in usklajevanje poslovnih knjig.
V Zbornici računovodskih servisov (ZRS) so se po uvedbi novega informacijskega sistema večkrat obrnili na DURS s predlogi, kako poenostavitvi e-knjigovodsko kartico. »Po naših prvih opozorilih v začetku letošnjega leta se je stanje na področju e-knjigovodskih kartic izboljšalo. Tudi s pomočjo povratnih informacij, ki so jih računovodski servisi posredovali na DURS z željo, da se položaj čim prej uredi. E-kartica je danes bolj pregledna in uporabniku prijazna, vendar sistem v celoti še vedno ne deluje tako, kot bi moral,« je na težave zaradi nerazčiščenih stanj na e-knjigovodskih karticah opozoril predsednik upravnega odbora ZRS Aleksander Štefanac.
Računovodski servisi porabijo zelo veliko neplačanih ur za odkrivanje vzroka težav, za komunikacijo s kontrolorji na DURS, izpolnjevanje dodatne dokumentacije in to zgolj zato, da bi DURS e-knjigovodsko kartico uskladil z dejanskim stanjem v poslovnih knjigah. V ZRS so na osnovi ankete, ki so jo v septembru izvedli med svojimi člani, izračunali, da računovodski servis za usklajevanje z DURS v povprečju porabi 29 neplačanih ur na mesec na stranko.
»Sistem, ki ga je DURS začel lani uporabljati, ima za osnovo dober program, nekateri izmed naših računovodij ga tudi poznajo. Ne moremo pa se strinjati z načinom, kako je bil informacijski vpeljan. Faze testiranja skoraj ni bilo,« pojasnjuje Štefanac. »Učinkovito delovanje informacijskega sistema je zelo pomembno za izterjavo davkov in s tem za uravnoteženje javnih financ. Zato bi moralo biti državi v interesu, da sistem polno deluje.« In dodaja: »Slaba volja tako na strani računovodskih servisov kot tudi na strani podjetij, je razumljiva. V naši zbornici se zavedamo resnosti položaja in želimo doseči konstruktivno sodelovanje z DURS za ureditev težav, ki se vlečejo že več kot leto dni.«
Odpravljanje napačno knjiženih bremenitev in vračilo preplačanega davka je dolgotrajno in lahko traja tudi po več mesecev. »Naše stranke prejemajo opomine za dolgove, čeprav so na drugih kontih preplačila. Dolg DURS terja takoj, preplačil pa ne vrača hitro. Zaradi neusklajenosti podjetja prejemajo davčne izvršbe in imajo neupravičeno slabo boniteto,« pravi Tomaž Okorn, član upravnega odbora ZRS. Podjetja imajo težave pri pridobivanju potrdil o plačanih davkih in prispevkih. »Niso redki primeri, ko podjetje plača neobstoječ dolg samo zato, ker potrebuje potrdilo o plačanih davkih in prispevkih.«
Težave se pojavljajo še pri zavezancih, kjer se poslovno leto in obveznost obračuna Davka od dobička pravnih oseb razlikujeta od koledarskega leta. Sistem e-davkov (PELIAS) ne sledi zakonodajnim spremembam, zato so računovodski servisi prisiljeni oddajati obračune za omejeni davek v papirnati obliki. »To pomeni, da moramo računovodski servisi sami oblikovati obrazec. Za nameček pa moramo še kontrolorjem na DURS razložiti, zakaj smo jim obrazec prinesli v papirnati obliki,« še razlaga Okorn.
Poleg tega je DURS spremenil še način kontrole obračunov DDV tako, da se kontrolorji za posamezne zavezance menjajo mesečno. Zaradi tega ni sledljivosti o pojasnilih, ki so jih na DURS računovodski servisi že posredovali. Zato računovodski servisi kontrolorjem na DURS večkrat ali celo vsak mesec znova in znova pojasnjujejo en in isti primer. Poleg ogromne izgube časa je posledica tega tudi, da DURS zamuja z vračilom DDV, s čimer se slabša likvidnost davčnih zavezancev.
»Naj povedano podkrepim s konketnim primerom iz lastnih izkušenj, podobnih pa sem imel veliko. Stranka je prejela opomin pred začetkom davčne izvršbe v znesku 10,33 EUR. Ugotovili smo, da po e-kartici dolguje samo 1,25 EUR in da imaneupravičeno zaračunane obresti v znesku 1,33 EUR. Torej ima dejansko preplačilo v višini 0,08 EUR. Da sem to ugotovil in napisal obrazložitev DURS, sem porabil debelo uro. Naše ukrepanje pa je preprečilo blokado transakcijskega računa stranke,« je svoje izkušnje opisal Tomaž Okorn.
vir:gzs
