Prisilna poravnava
Najpomembnejše kar morate kot upnik vedeti o prisilni poravnavi
Kupec (dolžnik) se je znašel v prisilni poravnavi. Kaj storiti? To je v trenutnih razmerah pogosto vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri podjetnik, računovodja, direktor,...
V spodnjem članku si lahko preberete, kaj je prisilna poravnava, njene glavne značilnosti in kaj pomeni za Vas kot upnika.
Prisilna poravnava - Stečaj. Kakšna je razlika?
Glavna razlika med prisilno poravnavo in stečajem je sledeča. Stečaj pomeni smrt prezadolženega ali nesolventnega gospodarskega subjekta, ki po končanem stečajnem postopku preneha obstajati.
Namen prisilne poravnave pa je prav obraten. S finančnim prestrukturiranjem se dolžniku omogoči, da postane plačilno sposoben in lahko nadaljuje svoje poslovanje.
Zelo pomembno za Vas kot upnika je tudi to, da naj bi v prisilni poravnavi dosegli ugodnejše pogoje plačila svojih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Povedano drugače. Dobili bi poplačanega več dolga, kot pa pri stečaju.
Upniki ste tisti, ki odločate
V prisilni poravnavi je glavna odločitev prepuščena upnikom. Predvsem je odločilnega pomena, ali verjamete v dolžnikovo sposobnost, da boste (znižane) terjatve res dobili poravnane v (podaljšanih) rokih. Ali pa je morda bolje, da se nad dolžnikom izvede stečaj. Obstaja namreč tveganje, da bo dolžnik kasneje zapravil še to premoženje, ki ga sedaj še ima.
Upniki o predlagani prisilni poravnavi glasujejo, pri čemer morajo za sprejem prisilne poravnave glasovati upniki, katerih terjatve po višini predstavljajo 60% vseh priznanih terjatev do dolžnika. Pri tem je treba opozoriti, da so nekatere terjatve za namen določitve glasovalnih pravic lahko tudi ponderirane.
Kateri upniki lahko glasujejo?
Da lahko kot upnik glasujete o predlagani prisilni poravnavi, morate svoje terjatve do dolžnika pravočasno prijavi!
Do kdaj lahko prijavite terjatve?
Rok za prijavo je en mesec po objavi oklica o začetku postopka (oklic s pozivom na prijavo terjatev je objavljen na spletnem mestu www.ajpes.si, (upniki o začetku postopka niso posebej obveščeni, zato je priporočljivo redno spremljanje dolžnikov).
Kako preveriti podatke o dolžniku na ajpesu, lahko preberete v članku: Je moj dolžnik v stečaju?.
Kako prijaviti terjatve v prisilni poravnavi?
Z eno prijavo lahko prijavite več različnih terjatev. Prijava mora vsebovati znesek glavnice terjatve, kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka in znesek morebitnih stroškov, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka prisilne poravnave.
Poleg tega mora vloga vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost upnikovega zahtevka (obstoj terjatve), in dokaze o teh dejstvih; listinski dokazi (pogodbe, naročilnice, dobavnice, fakture ipd.) pa morajo biti celo priloženi vlogi.
Da boste prijavo terjatev pravilno sestavili, lahko uporabite tudi e-obrazec: Prijava terjatev v postopku prisilne poravnave .
Kaj če terjatev ne prijavite?
Za razliko od stečaja upnik, ki v prisilni poravnavi ni pravočasno ali sploh ni prijavil svoje terjatve, le-te ne izgubi. Potrjena prisilna poravnava velja za vse terjatve zoper dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je bila posamezna terjatev prijavljena ali ne.
Vendar pa upnik, ki svoje terjatve ni prijavil, na njeni podlagi nima nobenih glasovalnih pravic in torej o predlagani prisilni poravnavi (s tem pa tudi o usodi njegove terjatve) odločajo drugi upniki. Potrjena prisilna poravnava pa ne učinkuje za prednostne terjatve, to je za terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico (npr. hipoteko) ter za izločitvene pravice (npr. pravica zahtevati vrnitev stroja, ki je last upnika, dolžnik ga ima le v najemu).
Vir: www.informiran.si
