Učinkovite poti izterjave za boljšo likvidnost
V času finančne in gospodarske krize se je plačilna disciplina precej poslabšala in vse več podjetij ima težave tako z likvidnostjo, kot tudi z izterjavo dolgovanega zneska. Ena od možnih poti je večstranski pobot. AJPES namreč preko svojih 12 izpostav po vsej državi s storitvijo ePOBOT AJPES omogoča večstranski pobot terjatev, ne da bi s tem vplivali na njihovo dosedanje ali dodatno sodelovanje v izvajanju istovrstnih storitev drugih ponudnikov na trgu. Po analizi dosedanjih pobotov, ki jih AJPES izvaja po koledarju enkrat mesečno, je bilo pobotanih od 10 – 15% prijavljenih obveznosti, oziroma je bilo pri pobotih zajeto 81 – 84% naročnikov.
Druga možnost, ki še ni povsem razširjena in znana, je pobot preko Davčne uprave RS. Ta se lahko izvede v primeru, da ima podjetje do Davčne uprave odprt dolg iz naslova davkov in prispevkov, na drugi strani pa odprto terjatev do svojega kupca. Postopek je precej enostaven, vse kar podjetje potrebuje, je potrjen Izpis odprtih postavk (IOP), pogoj pa, da kupec, katerega terjatev odstopimo, nima odprtih dolgov do Dursa.
Tretja možnost je sodna izterjava preko izvršbe in sicer na spletnem portalu Centralnega oddelka za verodostojno listino (Covl). Postopek je hiter in prijazen uporabniku. Izvršba na denarno terjatev se lahko predlaga z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ali z izvršilnim predlogom na podlagi izvršilnega naslova (odvisno od tega, ali denarna terjatev izhaja iz izvršilnega naslova ali iz verodostojne listine).
Za konec pa še nekaj nasvetov poklicnih izterjevalcev v izogib težavam pri izterjavi terjatev:
- natančno preverite svoje poslovnih partnerjev – možnost preverjanja poslovnih partnerjev je možna tako preko bonitetnih portalov, kot tudi preko obstoja in časa identifikacijske številke za DDV, preverjanje obstoja neporavnanih obveznosti do države (omogoča DURS), statusu transakcijskega računa (register TRR na portalu Ajpes), kot tudi druga poglobljena preverjanja.
- dobro zastavljen pogodben odnos – v izobig težav pred sodiščem mora vsak izveden posel imeti urejeno pogodbo v skladu z II. poglavjem Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi vse listine, ki iz posla izhajajo. Pogodba mora tako zajemati predmet naročila, ceno, roke dostave, varovalne klavzule kot tudi reševanje reklamacij in reklamacijske roke ter seveda datum in podpis pogodbenih strank. Pri tem morajo pogodbi slediti tudi listine kot so naročilnica, dobavnica, gradbeni dnevnik, račun ipd., ki so osnova tako za knjigovodsko evidentiranje izvedenega posla, kot tudi dokazni material za eventuelni postopek pred sodiščem.
- pravočasno začet postopek izterjave – večina podjetij začne izterjavo šele po 10 dneh zamude s plačilom. Po mnenju poznavalcev naj bi se izterjava začela že 3 dan po zamudi. Pri tem se večina dolžnikov obnaša podobno – najprej poravnajo svoje obveznosti do države in vseh tistih upnikov, ki na njih tudi najbolj pritiskajo.
- dosleden postopek izterjave – pri izterjavi je potrebno biti konsistenten in voditi izterjavo izmenično telefonsko in pisno ter se zavzemati že za izvensodno poravnavo.
vir: mojračunovodja
