Konkurenca je igra brez meja?
Konkurenca je po definiciji tekmovanje tržnih subjektov, ki si prizadevajo doseči svoj cilj. Učinkovita in zdrava konkurenca pa je ključnega pomena za odprto tržno gospodarstvo, saj zagotavlja cenejše in kvalitetnejše blago, potrošnikom omogoča večjo izbiro ter omogoča tehnološke inovacije in napredke.
Kaj pa ko konkurenca ni več zdrava? Ko postane vse drugo razen to? Kako se spopasti s situacijo na trgu in kako kljubovati takšnim konkurentom, ne da bi se bilo potrebno spustiti na »njihov nivo«? Velikokrat postane razmerje na trgu neuravnovešeno zaradi konkurenčnega podjetja, ki se poslužuje različnih prijemov, s katerimi želi druge ponudnike na skupnem trgu na neprimeren način izpodriniti iz tekme za pridobitev potrošnikov, uporabnikov storitev. Tekma postane zelo nešportna, če se nasprotnik poslužuje »rekvizitov«, ki sicer niso del športa. Dobesedno je tako pri vsakem športu, enako pa velja tudi na igrišču, kjer se za zmago potegujejo tržni subjekti, to so podjetja, gospodarske družbe in organizacije. Konkurenca je takrat bolj podobna »igram brez meja« kot pa korektnemu poslovanju, kamor sodi tudi prodaja svojih proizvodov ali storitev uporabnikom.
Poteze, nič kaj poslovne in profesionalne, ki jih konkurenti uporabljajo za prevlado na trgu in zmago nad ostalimi udeleženci na trgu, so med drugimi tudi sledeče:
- Večja podjetja medsebojno določajo cene, ali si razdelijo pokritosti trga oziroma na določenem trgu izkoristijo prevladujoč položaj, in s tem izpodrinejo tekmece – običajno manjša podjetja (z drugo besedo ustvarjajo se karteli),
- Nekontrolirano združevanje ali prevzemi podjetji, pri čemer nastaja veliko podjetje, in s trga odrine tekmece – nastajanje monopolov na posameznem področju,
- Blatenje »imena« konkurenčnega podjetja potencialnim uporabnikov – v smislu kritiziranja in širjenja neresnic o podjetju (o njihovi nestrokovnosti, nesposobnosti in slabi usposobljenosti),
- Nižanje cen produktov, storitev do nerazumnih mej,
- Dogovarjanje cen v naprej s potencialnim uporabnikom,
- Obljube v presežkih in izvem meja, ki jih posel v osnovi obsega,
- Podkupovanje potencialnih uporabnikov,
- Zavajanje potencialnih uporabnikov z neresničnimi in nerealnimi podatki …
Takšne in podobne poteze so lahko tudi odraz bojazni pred konkurenco zaradi lastne nesposobnosti ali nestrokovnosti, ki je izražena v obliki nelojalne konkurence.
Sploh pa kje je ločnica, ko lahko rečemo, da je konkurenca postala nelojalna? Nelojalna konkurenca so na kratko dejanja podjetij pri nastopanju na trgu, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se povzroča ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. V skladu s še veljavnimi določbami Zakona o varstvu konkurence je za presojo dejanj nelojalne konkurence pri nas pristojen republiški tržni inšpektorat.
Res pa je, če se postavite na stran potrošnika, to je uporabnika, vas takšna konkurenca morda tudi ne bo preveč zmotila. Saj v končni fazi je za vas vseeno kdo vam proda želeno blago, storitev. Končno za vas šteje kakovost in nizka cena. Če pa pri tem dobite še malo »nagrado«, da ste se odločili za konkretnega ponudnika, pa je za vas toliko bolje. Tudi sama sem recimo »izkoristila« takšno borbo za stranke pri sklenitvi življenjskega zavarovanja in poleg zavarovalne police (po zelo ugodni ceni in s kakovostnimi uslugami) za nagrado dobila še kosmodisk. Katerega sem itak (?) imela namen kupiti, saj me je ravno v tistem času zelo bolel hrbet. Z mojega stališča je bila odločitev dobra.
Gledano iz gospodarske perspektive pa je situacija povsem drugačna. Ker so lahko za druge udeležence na trgu takšne poteze precej škodljive tudi na zelo dolgi rok ali pa so celo usodne, je smotrno izvajati strog in učinkovit strokovni nadzor s primernimi gospodarsko kazenskimi sankcijami in ukrepi, s katerimi se prepreči takšna dejanja na učinkovit in vzgojen način.
