Odpravnina
Odpravnina je enkratno denarno izplačilo, do katerega je upravičen delavec ob prenehanju delovnega razmerja zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca oz. zaradi upokojitve. Pri tem ni bistveno, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen ali nedoločen čas oz. za polni ali skrajšani delovni čas oz. iz kakšnega razloga se je delavec upokojil (starost ali invalidnost). Delavec ima pravico do odpravnine v primeru redne odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca, pa tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kadar jo poda delavec zaradi razlogov na strani delodajalca.
Odpravnina v primeru odpovedi
Delavec ima pravico do odpravnine v primeru redne odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca (npr. prenehanje potreb po opravljanju dela), pa tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kadar jo poda delavec zaradi razlogov na strani delodajalca (npr. neizplačilo več zaporednih plač). Bistveno pri tem je, da ne gre za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, sicer delavec nima pravice do odpravnine in ni upravičen do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Odpravnina se praviloma izplača ob zadnji plači, njena višina pa je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna brutoplača delavca, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (oz. bi jo prejel, če bi delal).
Delavcu tako za vsako leto dela pri delodajalcu pripada določen del osnove, in sicer za trajanje zaposlitve od enega do 5 let 1/5 osnove za vsako leto zaposlitve, za zaposlitev od 5 do 15 let 1/4 osnove za vsako leto, za več kot 15 let zaposlitve pa 1/3 osnove za vsako leto. Višina odpravnine je navzgor omejena na 10-kratnik osnove, s tem da lahko kolektivna pogodba dejavnosti določa drugače – bolj ugodno za delavca.
Delavcu pripada odpravnina tudi v primeru, da mu delovno razmerje preneha zaradi stečaja, likvidacije ali potrjene prisilne poravnave delodajalca. V teh primerih se šteje, da je delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga oz. da gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
V primerih spremembe delodajalca zaradi statusnih sprememb (npr. preoblikovanje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo ali prevzem podjetja – delodajalca s strani drugega podjetja) praviloma ne pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zato delavcu ne pripada odpravnina, razen v primeru objektivnega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi, ko delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in se šteje, da gre za razlog na strani delodajalca .
V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine le, če ponujeno (novo) delo ni ustrezno, torej če pogodba o zaposlitvi ne bo sklenjena pod enakimi pogoji kot za prejšnje delovno mesto (trajanje delovnega razmerja, izobrazba). Če je ponujeno delo ustrezno, nima pravice do odpravnine.
Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina ne glede na to, na kakšen način se upokojuje (starostna, invalidska upokojitev). Prav tako ni pomembno, koliko časa je bil zaposlen pri zadnjem delodajalcu – bistveno je, da mu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi upokojitve.
Višina odpravnine je določena v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Kolektivna pogodba lahko določa višjo odpravnino.
Delavcu, zaposlenemu za določen čas, ki mu delovno razmerje preneha zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi, ne pripada odpravnina. Do odpravnine ni upravičen niti delavec, ki je ob odpovedi zaposlen manj kot eno leto pri tem delodajalcu.
vir: MojRačunovodja
