Zaposlitev za določen čas
Delovno razmerje je po svoj naravi trajno razmerje, zato se pogodba o zaposlitvi praviloma sklepa za nedoločen čas. Poleg pogodbe za nedoločen čas, pa lahko delodajalec izbira še med naslednjimi fleksibilnimi oblikami zaposlovanja: zaposlitev za določen čas, zaposlitev pri drugem delodajalcu - uporabniku, opravljanje javnih del, opravljanje dela s krajšim delovnim časom, opravljanje dela na domu, opravljanje poslovodnega dela. Danes vam bomo predstavili posebnosti zaposlitve za določen čas.
Zaposlitev za določen čas
V praksi tudi najbolj pogosta oblika.
1. Kdaj se lahko delovno razmerje sklene za določen čas?
Delovno razmerje za določen čas (52. člen ZDR ) se lahko sklene, če gre za:
* izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas;
* nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
* začasno povečan obseg dela;
* zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja;
* poslovodne osebe;
* opravljanje sezonskega dela;
* delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja;
* zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu;
* opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom;
pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano;
* delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev;
* voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavca, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah;
* druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
2. Manjši delodajalci priviligirani
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se lahko določi, da lahko manjši delodajalec (to je tisti delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev) sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na zgoraj navedene objektivne razloge.
3. Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas
Načeloma delodajalec ne sme skleniti več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo. , za neprekinjen čas, ki bi bil daljši od 2 let. Kakšna prekinitev delovnega razmerja, ki traja 3 mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dveletnega obdobja.
Manjši delodajalci lahko sklepajo več zaporednih pogodb za določen čas do leta 2010, za večje delodajalce pa se je rok sklepanja več zaporednih pogodb o zaposlitvi iztekel leta 2007.
4. Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas
Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb za določen čas z istim delavcem in za isto delo, če bi taka pogodba oziroma več takšnih pogodb skupaj trajale več kot 2 leti. Po dveh letih sklepanja pogodb za določen čas, se mora delodajalec odločiti ali bo delavca na istem delovnem mestu zaposlil za nedoločen čas ali pa kako drugače z njim dogovoril način sodelovanja.
Prekinitev delovnega razmerja, ki traja 3 mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dveletnega obdobja.
5. Izjeme
Toda tudi tu so izjeme, kadar gre za:
* zaposlovanje tujcev ali osebe brez državljanstva,
* za zaposlovanje poslovodnih oseb,
* za zaposlovanje imenovanih funkcionarjev in drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
* za nadomeščanje začasno odsotnega delavca in po dopolnitvah ZDR-A,
* za projektno delo. Po novem se pogodba o zaposlitvi za projektno delo lahko sklene za ves čas trajanja projekta, če projekt traja več kot dve leti.
Novosti glede zaposlovanja za določen čas v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A)
Novost pri dopolnitvi ZDR je tudi, da se možnost zaposlitve za določen čas razširja na tiste vodilne delavce pri delodajalcu ( ne le za poslovodne osebe in prokuriste), ki vodijo določeno poslovno področje ali organizacijsko enoto in imajo pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
Še ena novost je v dopolnitvah ZDR in sicer, da v primeru, ko nihče od prijavljenih kandidatov na razpis za prosto delovno mesto, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje le določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.
6. Pozor!
V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je potrebno napisati čas trajanja delovnega razmerja in razlog sklepanja pogodbe za določen čas.
Ni prepovedano sklepanje več pogodb za določen čas zaporedoma, vendar pa mora biti razlog za sklenitev take pogodbe o zaposlitvi za določen čas zakonit, na primer začasno povečan obseg dela ne more trajati v nedogled.
V primeru, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba, se smatra, da ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za nedoločen čas.
7. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom roka za katerega je bilo sklenjeno, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga za katerega je bilo sklenjeno.
Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.
