Kako internet uporabljajo slovenska podjetja?
Z 58 % so v letu 2009 računalnike uporabljali pri svojem delu v največjem številu zaposleni v mikropodjetjih (tj. v podjetjih s 5–9 zaposlenimi osebami). Podrobnejši podatki iz raziskovanja o uporabi IKT v podjetjih za leto 2009 so na voljo v podatkovnem portalu SI-STAT.
Največ zaposlenih uporabljalo računalnik v mikropodjetjih
V mikropodjetjih je v letu 2009 pri svojem delu vsaj enkrat na teden uporabljalo računalnik z internetnim dostopom 51 % zaposlenih oseb (58 % zaposlenih v teh podjetjih pa je pri svojem delu uporabljajo računalnike). V malih podjetjih je bilo takih zaposlenih, ki so uporabljali računalnik z internetnim dostopom 45 %, v srednje velikih 44 %, v velikih podjetjih pa 39 %.
Naročila je v letu 2008 prek računalniških omrežij (spletnih strani ali RIP prek interneta ali drugega zaprtega omrežja) prejemalo 5 % mikropodjetij. Za 47 % teh podjetij je elektronska prodaja omogočila dostop do novih trgov ter s tem povečala prodajni potencial. Za mikropodjetja je pri elektronski prodaji pomenila največjo oviro neprimernost izdelkov ali storitve za e-trgovanje, in to za 54 % teh podjetij; 37 % teh podjetij je kot oviro navedlo potrebo po reorganizaciji poslovnega procesa, 32 % tehnična vprašanja pri vpeljavi e-trgovanja, 30 % težave, povezane z logistiko, in 29 % nepripravljenost strank, da bi uporabljale e-trgovanje.
Leta 2009 je imelo dostop do interneta 91 % mikropodjetij; 76 % mikropodjetij je uporabljalo fiksno širokopasovno povezavo, 8 % mikropodjetij je uporabljalo brezžično širokopasovno povezavo (UMTS, HSDPA).
47 % mikropodjetij je imelo spletno stran, 10 % je prek spletne strani omogočalo oddajo elektronskega naročila ali rezervacije, 1 % mikropodjetij pa je omogočal prek spletne strani tudi elektronsko plačilo.
Računalnike uporabljali v najmanjšem številu zaposleni v dejavnosti gradbeništvo
Med podjetji z 10 ali več zaposlenimi osebami je leta 2009 računalnik uporabljalo 98 % podjetij. Med podjetji v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v dejavnosti gradbeništvo in strežba jedi in pijač sta bila deleža takih podjetij najnižja, in sicer sta obsegala 94 % oz. 96 %. Glede na delež zaposlenih oseb, ki so pri svojem delu vsaj enkrat na teden uporabljali računalnik, so bila na zadnjem mestu podjetja v dejavnosti gradbeništvo, in sicer je v teh podjetjih računalnik uporabljalo vsaj enkrat na teden 25 % zaposlenih. Sledile so predelovalne dejavnosti ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Med predelovalnimi dejavnostmi je po številu zaposlenih, ki so uporabljali računalnik, izstopala dejavnost proizvodnje naftnih, kemičnih ter izdelkov iz gume, plastičnih mas, in sicer jih je bilo 51 %.
Podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih najbolje opremljena z IKT
LAN (lokalno računalniško omrežje) je leta 2009 za izmenjavo informacij ter skupno uporabo programske in strojne opreme v podjetjih uporabljalo 79 % podjetij z 10 ali več zaposlenih oseb. LAN so uporabljala vsa podjetja v informacijski in komunikacijski dejavnosti ter vsa podjetja v dejavnosti poslovanje z nepremičninami. Najmanj podjetij je uporabljalo LAN med podjetji v dejavnosti gradbeništvo in strežba jedi in pijače, 50 %. Brezžični LAN je uporabljalo manj podjetij, 30 %; med velikimi podjetji je bilo takih podjetij največ, 70 % (LAN so uporabljala vsa velika podjetja, 100 %). Glede na dejavnost so bila s 70 % ponovno na prvem mestu podjetja v informacijski in komunikacijski dejavnosti; tem so s 50 % sledila podjetja v predelovalni dejavnosti (proizvodnja računalnikov, elektronskih izdelkov, strojev, vozil, električnih naprav).
28 % podjetij je imelo v letu 2009 svojo interno spletno stran – intranet (za komunikacijo med zaposlenimi v podjetju). Med temi podjetji je bilo največ, 80 %, velikih podjetij (glede na število zaposlenih oseb); med srednje velikimi je intranet imelo 39 % podjetij, med malimi pa 23 % podjetij. Najštevilnejša so bila podjetja z intranetom v informacijski in komunikacijski dejavnosti, bilo jih je 68 % podjetij. Najmanj podjetij z intranetom je bilo v storitveni dejavnosti strežba jedi in pijač (5 % podjetij) ter v gradbeništvu (13 % podjetij). Ekstranet, zaprto omrežje namenjeno komunikaciji s poslovnimi partnerji ali strankami, je uporabljalo 13 % podjetij z 10 ali več zaposlenih oseb.
Največ zaposlenih uporabljalo računalnike z dostopom do interneta v informacijski in komunikacijski dejavnosti
Dostop do interneta je imelo v letu 2009 96 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami, med temi vsa srednje velika in velika podjetja. Odstotek podjetij z dostopom do interneta je bil s 87 % najnižji med podjetji v dejavnosti strežba jedi in pijač in s 88 % v dejavnosti gradbeništvo. Računalnik, povezan z internetom, je pri svojem delu vsaj enkrat na teden uporabljalo 43 % zaposlenih v opazovanih podjetjih. Delež teh zaposlenih je bil v opazovanem letu z 88 % najvišji v informacijski in komunikacijski dejavnosti, tej so sledile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti s 84 % zaposlenih, ki so uporabljali računalnik s dostopom do interneta (za primerjavo: računalnik je uporabljalo 86 % zaposlenih).
Za izpopolnjevanje in izobraževanje zaposlenih je internet uporabljalo 38 % podjetij; med velikimi podjetji je bilo takih podjetij največ, 53 %.
Najpogostejša elektronska izmenjava podatkov z javno upravo
Samodejno elektronsko izmenjavo podatkov med podjetjem in IKT-sistemi zunaj podjetja je leta 2009 uporabljalo 54 % vseh opazovanih podjetij z 10 ali več zaposlenih oseb (med velikimi podjetji je bilo takih podjetij največ, 77 %). Največ teh podjetij si je informacije najpogosteje samodejno elektronsko izmenjavalo (pošiljanje ali prejemanje) z javno upravo, in sicer 44 %. 34 % podjetij je ta način elektronske izmenjave podatkov uporabljalo za pošiljanje plačilnih navodil finančnim inštitucijam; 26 % teh podjetij je pošiljalo ali prejemalo informacije o izdelkih, 5 % teh podjetij pa je pošiljalo elektronske račune v digitalni obliki.
Samodejno elektronsko izmenjavo podatkov so v najmanjšem številu uporabljala mala podjetja, in sicer te možnosti ni uporabilo 48 % malih podjetij; med srednje velikimi te možnosti ni uporabilo 32 %, med velikimi podjetji pa 22 % podjetij.
16 % podjetij je uporabljalo računalniški program CRM (Customer relationship management); to je program, ki omogoča elektronsko samodejno izmenjavo podatkov znotraj podjetja, z namenom upravljanja odnosov s strankami. 15 % podjetij je program CRM uporabljalo za zbiranje in skladiščenje podatkov o strankah, 11 % podjetij pa za analiziranje informacij o strankah.
Podjetja v letu 2008 nakupovala v glavnem prek računalniških omrežij znotraj države
27 % podjetij je naročalo storitve ali izdelke v letu 2008 prek računalniških omrežij (spletne strani ali RIP prek interneta ali drugega zaprtega omrežja). 24 % podjetij je naročalo prek spletnih strani, 4 % podjetij pa so naročali prek RIP (računalniške izmenjave podatkov). Od teh podjetij jih je 83 % pošiljalo naročila prek računalniških omrežij znotraj države, 44 % podjetij je pošiljalo naročila v druge države EU, 19 % podjetij je naročila pošiljalo v druge države.
V letu 2008 je 11 % podjetij prejemalo naročila prek računalniških omrežij (spletne strani ali RIP prek interneta ali drugega zaprtega omrežja). 7 % podjetij je prejemalo naročila prek spletnih strani, 4 % podjetij pa so naročila prejeli pred računalniške izmenjave podatkov (RIP).
Podjetja v finančnem sektorju najbolje opremljena z IKT in IKT uporabljala v največjem odstotku
Vsa podjetja v finančnem sektorju (z 10 ali več zaposlenih oseb) so pri svojem poslovanju uporabljala računalnike (100 %). Prav tako so imela vsa podjetja dostop do interneta, 95 % podjetij v tem sektorju je imelo spletno stran; 60 % podjetij v tem sektorju je na spletni strani objavljalo izjavo o zasebnosti, varnostni pečat ali certifikat. Vsa podjetja finančnega sektorja so uporabljala storitve e-uprave v letu 2008, 81 % podjetij je opravilo celoten postopek na elektronski način.
59 % podjetij v finančnem sektorju je uporabljalo računalniški program CRM; 59 % podjetij je uporabljalo program za zbiranje in skladiščenje podatkov o strankah, 38 % podjetij pa za analiziranje informacij o strankah.
Vir: Statistični urad RS
