Avtoprevozništvo v resnih težavah
Slovensko avtoprevozništvo je v tako resnih težavah, zaradi padca proizvodnje, usihanja gospodarske rasti in kot navaja tudi UMAR v svoji analizi, zaradi najvišjega padca blagovne menjave zadnjih let.
Tako negativni trend panoge je posledica upada blagovne menjave in s tem transportnih storitev. Ob polletju letošnjega leta je tako število prevozov v izvozu padlo za 30,1 odstotkov in v uvozu za 27, 9 odstotkov. Začetek krize je panoga občutila z drastičnim padcem prevozov že v tretjem kvartalu lanskega leta, kjer je zabeležen padec različnih vrst prevozov preko 20 odstotkov. Slovensko avtoprevozništvo je še vedno pretežno odvisno od slovenske menjave blaga, oz. slovenske oskrbe gospodarstva. Kar 60 odstotkov prevoz za potrebe slovenskih podjetij namreč opravijo slovenski avtoprevozniki, še pred časom je bil ta odstotek celo 80 odstoten. Prav zaradi izgube poslov v oskrbi domačega gospodarstva so bili prevozniki prisiljeni iskati prevoze na drugih trgih, zato v zadnjem kvartalu lanskega leta tako skokovita rast prevozov med tretjimi državami, oziroma porast opravljanja kabotaže. Na žalost pa prave alternative padcu potreb po prevozih za oskrbo domačega gospodarstva slovenski avtoprevoznik nimajo, saj tradicionalni trgi, kot so Avstrija, Nemčija, Italija, prav tako poročajo o težavah njihovega avtoprevozništva. Nemški BGL je objavil alarmantne podatke o številnih stečajih nemških avtoprevozniških podjetij in naraščajoči insolventnosti avtoprevozniških podjetij. Avstrija pa napoveduje, da bo avstrijsko avtoprevozništvo odpustilo tudi do 30 odstotkov zaposlenih. Zaradi upada povpraševanja po prevozih so tudi cene prevozov občutno padle (avstrijska in nemška združenja navajajo tudi do 30 odstoten padec). Posledice takega padca cen prevozov so naraščanje nelojalne konkurence tujih in domačih prevoznikov, zaposlovanje na črno, poslovanje pod nivojem enostavvne reprodukcije in zajedanje v temelje matarialnega obstoja podjetij. Da se razmere še poslabšujejo pa je kriva tudi naraščajoča plačilna nedisciplina s plačilnimi roki 120 dni in več. Vse to je privedlo do resne nevarnost razpada avtoprevozniškega sektorja, ki kmalu ne bo uspel akumulirati takšnega padca potreb po prevozov in znižanja cen. Optimistične niso tudi napovedi za povečanje povpraševanja po prevozih, saj naj bi po nekaterih napovedih cestni transport prišel nad raven iz leta 1990 torej na normalno 1,5 odstotno rast šele leta 2011.
Združenje za promet je kot ukrep nastali situaciji podalo že vrsto pobud za zajezitev, oz. izvedbo poostrene kontrole nad nelojalno konkurenco tujih in domačih prevoznikov, saj je potrebno to izrazito konkurenčno dejavnost izvajati pod enakimi pogoji. Potrebno je razmišljati tudi o uzakonitvi 30 dnevnega plačilnega roka v prevozništvu. Na tem področju je naredila tudi Evropska komisija prvi korak ter objavila predlog direktive, ki ureja plačilno disciplino, ki bo veljala sicer v vseh panogah. Očitno kljub podpisanem posebnem sporazumu z ministrstvom za promet o ukrepih za omilitev krize v avtoprevozništvu, podjetja ne vidijo izhoda iz katastrofalnih posledic gospodarske in finančne krize.
Avtor: GZS
