Timsko delo - prednost ali slabost?
V 21. stoletju, ki napoveduje razmah družbe znanja in je zaznamovano z naraščajočo individualnostjo, je sodelovanje in delovanje v poslovnih in strokovnih navezah – timsko delo – še vedno pisano z veliko začetnico.
Potem ko so psihologi, sociologi, guruji menedžmenta in organizacije ter ostali poznavalci razmer dalj časa trdili, da je najlažje in najbolje delati z uigranimi ekipami in usklajenimi, uravnovešenimi skupinami, v katerih so si ljudje naklonjeni in se dobro razumejo, strokovnjaki zadnje čase vse bolj izpostavljajo pasti in omenjajo nevarnosti, ki jih preveč uigran tim pomeni za ustvarjalnost, inovativnost in originalnost svojega delovanja. Poslovno in strokovno sodelovanje ter družabništvo, ki je v svetu sila popularno, skriva v sebi številne izzive, prednosti, slabosti in tveganja. Slednjim se lahko v veliki meri izognemo z ustrezno, čim bolj natančno pogodbo (dogovorom) pred začetkom sodelovanja, v kateri je treba doreči zlasti razmerje vpliva, moči in kompetenc med družabniki, pa seveda finančno, strokovno in organizacijsko plat sodelovanja.
Harmonija za vsako ceno?
Američani so prepričani, da prevelika stopnja razumevanja in harmonije sodelavce uspava – blokira pretok intelektualne energije (brainstorminga), zavira generiranje novih idej in tvorbo konkretnih predlogov. Kritika in inovativnost sta minimalni ali pa ju sploh ni. Obenem kolegi, ki so si v vsem edini in istega mnenja, pogosteje sprejemajo nepravilne odločitve (nihče jim ne nasprotuje in ne preverja njihovih zamisli), pa tudi slaba volja, nerazpoloženje in brezbrižnost se iz posameznika kmalu prenese na celotno, preveč uigrano ekipo. Harmonični, preveč usklajeni timi delajo z roko v roki – tolerirajo sleherno napako in spodrsljaj pri sodelavcih (to vodi v neuspeh skupnih prizadevanj). Kadar v maksimalno harmoničen in uglašen tim pride novinec ali neznanec in zmoti ekipno idilo, se celoten tim počuti ogrožen, zato svojo energijo namesto v posel usmerijo v promptno kolektivno obrambo pred vsiljivcem (tega kasneje običajno tudi obdolžijo za neuspeh projekta). Poslovni kontakti, ki se prenesejo tudi v privatno sfero (prijateljevanje, druženje, simpatije, ljubezenske zveze), so do določene mere sicer zaželjeni, vendar pa se utegnejo izkazati za zaviralne in negativne zlasti tedaj, ko se privatna medosebna nesoglasja in spori prenesejo tudi v posel in začno delovati razdiralno. Preveč uigrani in skladni timi pa so nevarni tudi za posameznika, ki se v svoji ekipi imenitno počuti, zato preneha razmišljati o dodatnem izobraževanju, izpopolnjevanje, napredovanju in ostalih izzivih, ki bi ga odtegnili iz tima in ga oddaljili od prvotne ekipe.
Kaj pa tekmovanje?
Nevaren pa je tudi pojav brezobzirnega tekmovanja. Pri tem člani ekipe, namesto da bi si pomagali in sodelovali, vedno bolj zagrizeno tekmujejo med seboj in se borijo za prevlado – strokovno, poslovno in družabno. Uresničevanje projekta, za katerega so v ekipi zadolženi, pa zanemarjajo ali celo dokončno postavijo na stranski tir. Neugodne razmere v timu sicer res lahko povzročijo pojav brezobzirnega tekmovanja, vendar pa ga je mogoče že v kali zatreti z ustrezno koordinacijo in s tekočim spremljanjem razvoja in delovanja timov. Predpogoj za obstoj in uspešno delovanje timov je sodelovanje, lahko tudi v kombinaciji z zdravim tekmovanjem, kar pomeni, da se v praksi ekip namesto čiste kompeticije, pojavi in uveljavi kombinacija sodelovanja in tekmovanja – koopeticija.
Učinkoviti timi
V učinkovitem – ustvarjalnem in perspektivnem timu mora vladati določeno vznemirjenje in napetost, kreativna energija, ki pa jo je potrebno nenehno usmerjati v strokovne in poslovne dosežke. V uspešnih in učinkovitih timih vladajo ambicioznost in navdušenje, fleksibilnost in dinamičnost, marljivost in delavnost, prodornost, strokovnost (znanje in izkušnje), ustvarjalnost in domišljija, zanesljivost, vztrajnost, pripravljenost tvegati, socialna empatija, mobilnost, prilagodljivost, aktualnost ipd.
Priporočila
Med najpomembnejše strategije proti stresu v uspešnih timih danes uporabljajo najrazličnejše oblike sprostitve, poleg teh pa vam priporočamo še, da:
– načrtujete svojo dejavnost tako, da si izmenoma sledijo enostavnejša in zahtevnejša opravila, priljubljene in nepriljubljene aktivnosti;
– v svojem urniku vsak dan pustite nekaj prostora za morebitne nepričakovane nujne intervencije;
– si privoščite redne odmore in predahe, med katerimi počnite samo tisto, kar vas veseli in navdušuje;
– ste realistični, se ne precenjujete in ne pričakujete oziroma zahtevate preveč od samega sebe in svoje okolice. Obenem pa ne pozabite, da ima vsak človek kdaj smolo ali »slab« dan;
– skrbite za svoje privatno življenje in družabno komponento, ki vam pomagata vzpostavljati in ohraniti ravnovesje;
– se ukvarjate s kakim hobijem ali z dejavnostjo, pri kateri se lahko popolnoma sprostite in razbremenite;
– potrkate pri strokovnjaku (zdravniku, psihologu, svetovalcu), kadar sami niste več kos bremenom, ki vas težijo;
– se dovolj gibljete in redno telovadite (fizična aktivnost pomaga pri premagovanju stresa – nevtralizira negativne psihične energije in olajša sprostitev);
– se pogovorite o svojih problemih in o vsem, kar vas pesti, s človekom, ki vam je naklonjen, vas razume in vam bo znal ponuditi prijateljski nasvet v stiski;
– se odločite za sprostitveno tehniko, ki vam je najbolj pisana na kožo in jo redno prakticirate;
– se izogibate prenaglim, prepogostim ali številnim spremembam naenkrat. Sleherna pomembna sprememba predstavlja stres za organizem, zato le-ta potrebuje čas: najprej, da se sprijazni z bližajočo se spremembo, nato pa še, da se navadi nanjo;
– si privoščite dodaten prost dan, podaljšan vikend ali počitnice in pozabite na bremena, ki vas pestijo skozi vse leto. Oddahnite si, odvrzite nepotreben balast in si napolnite baterije.
Prihodnost
Timsko delo, ki je zaenkrat še zapisano z veliko začetnico, čeprav futuristi napovedujejo, da bomo po letu 2010 zajadrali v stoletje individualistov, poleg številnih preizkušenih prednosti skriva v sebi tudi pasti in nevarnosti, ki se jim je veliko lažje izogniti v heterogenih, sem ter tja malce neuigranih in neusklajenih ekipah.
Kakšni so neučinkoviti timi?
Za time, v katerem vladajo nezdrava klima in nespodbudni odnosi, ki botrujejo neučinkovitosti, je značilno, da:
– njegovi člani in sodelavci vztrajajo pri svojem, rekoč: »Tako smo vedno delali in bomo tudi vnaprej«;
– se poraženci vrtijo okrog problema, se nikoli ne dokopljejo do njegovega bistva in ga tudi ne uspejo razrešiti;
– v neperspektivnih timih razmišljajo: »Nismo tako slabi kot mnogi drugi«;
– ko se srečajo z neznanko, poraženci pravijo: »Kaj bi se vznemirjali. Tega itak nihče ne ve ...«;
– v ključnem trenutku člani nestrpno čakajo, da bodo lahko spregovorili in se uveljavili;
– odklanjajo bolj izkušene od sebe in skušajo pri njih na vsak način odkriti kako napako;
– so poraženci vedno »preveč zaposleni«, da bi lahko naredili, kar je nujno potrebno;
– člani poraženega tima obljubljajo in ne ukrepajo;
– si ne glede na svojo neučinkovitost in neuspešnost (ali pa ravno zaradi njiju) prizadevajo za dober vtis;
– in ko se resno zatakne, poraženi tim za svoje napake krivi druge in zatrjuje, da niso krivi, da gre vse narobe.
Nina Mazi za Mojedelo.com
