Pomen študentskega dela za podjetja
Podjetja se študentskega dela poslužujejo iz različnih vzrokov, med katerimi je vsekakor najpomembnejši pokrivanje nenadnih potreb po delovni sili, ki nastanejo zaradi sezonskih ali drugih vplivov na delovni proces. S tega vidika je študentsko delo kot izredno fleksibilna oblika 'delovnega razmerja', za podjetja eden od pomembnejših vzvodov, s katerim odpravlja nastala neskladja v delovnem procesu. Študentsko delo namreč ni podvrženo omejitvam, stroškom in rokom, ki veljajo za sklenitev delovnega razmerja z delavcem, zato lahko študent z delom v podjetju prične praktično takoj.
Podjetja se študentskega dela poslužujejo tudi iz drugih vzrokov, ki pa na dolgi rok za podjetja in za študente niso nič manj pomembna. Podjetja in druge organizacije se študentskega dela poslužujejo tudi iz razlogov:
• zmanjševanja potreb po zaposlovanju novih delavcev,
• kot vira potencialnih kadrov.
Zmanjševanje potreb po novih delavcih
Glede na 'cenovno ugodnost' študentske delovne sile in po navadi na dokaj visoko strokovno podkovanost študentov (predvsem študenti višjih letnikov), predstavlja študentsko delo za podjetja enega od vzvodov za zmanjševanje trajnejših potreb po novih sodelavcih.
Med podjetji, ki s študentskim delom zmanjšujejo potrebe po novih delavcih prevladujejo predvsem velika (nad 100 zaposlenih) in zelo majhna podjetja (do 10 zaposlenih). Pri velikih podjetjih so razlog predvsem sezonska in proizvodna nihanja, pri katerih obseg dela ne opravičuje zaposlitev novega delavca, obstoječe kadrovske potrebe pa ne omogočajo, da bi delo bilo razporejeno na druge zaposlene. Pri zelo majhnih podjetjih pa je glavni razlog v tem ta podjetja šele utrjujejo oziroma iščejo svoj položaj na trgu, da še nimajo točno določenih potreb po novih delavcih in katerim bi zaposlitev novega delavca predstavljala preveliko finančno obremenitev. Tukaj je potrebno omeniti, da predstavlja strošek dela študenta v primerjavi s stroškom dela zaposlenega razliko v višini skoraj 1:2.
Vir potencialnih kadrov
Problem s katerimi se soočajo bolj ali manj vsa podjetja je, kako in kje najti ustrezne kadre, ki bi jim ob čim manjšem vložku prinesli čim boljše rezultate. Se pravi kako v čim večji meri zadostiti razmerju med potrebami delovnega procesa in ponudbo na trgu dela.
Eden od potencialnih virov preko katerih podjetja iščejo in preizkušajo nove kadre, so tudi študentski servisi s svojimi bazami študentov. Po rezultatih raziskave, ki jo je opravila agencija za zaposlovanje Atama, je večina podjetij že zaposlila bivšega študenta, ki je poprej delal pri njih preko študentskega servisa.
Podjetja se študentskih servisov kot vira potencialnih kadrov, lahko poslužujejo zaradi treh razlogov:
• stik s potencialnimi kadri,
• način preizkušanja potencialnih kadrov,
• gradnja osebnega delovnega profila bodočega sodelavca.
Delo študentov preko napotnic študentskih servisov je v Sloveniji nekaj povsem običajnega. Pomen študentskega dela kot socialnega korektorja je vsekakor poznan. Manj pa je poznan pomen študentskega dela za podjetja kot vira potencialnih kadrov.
Študenti in študentski servisi za podjetja vsekakor lahko predstavljajo enega od virov bodočih sodelavcev. Po rezultatih raziskave, ki jo je opravila agencija za zaposlovanje Atama, je večina podjetij že zaposlila bivšega študenta, ki je poprej delal pri njih preko študentskega servisa.
Stik s potencialnimi kadri
Ena od možnosti uporabe študentskih servisov kot vira potencialnih kadrov je pri vzpostavljanju stika med podjetjem in potencialnimi kadri. Študentski servisi (predvsem manjši servisi) vodijo evidenco del in delovnih izkušenj študentov, na podlagi katerih potem izbirajo primerne kandidate za študentsko delo v podjetjih.
V študentskem servisu Atama ocenjujejo, da je delež podjetij, ki se odločajo za uporabo študentskih baz pri iskanju novih kadrov zaenkrat še zelo majhen, vendar pa se počasi povečuje. Podjetjem, ki se odločajo za takšen način pridobivanja novih kadrov, so pomembne predvsem delovne izkušnje na določenih področjih, ki jih študenti pridobijo tekom študija.
Postopek izbora se v tem primeru ne razlikuje veliko od izbora za redno zaposlitev. Odločilni dejavniki so vsekakor informativnost predstavitve, delovne izkušnje in vtis, ki ga študent pusti na razgovoru.
Pri tem moramo poudariti, da v podjetjih, ki se odločajo za takšen način iskanja novih kadrov, študenti sprva delajo preko študentskih napotnic (proces uvajanja v delo in preizkušanja kandidata), nato pa podjetje ob predpostavki, da je zadovoljno z delom študenta, le-tega zaposli (lahko med ali po koncu študija).
Preizkušanje potencialnih kadrov
Pri izboru novih delavcev je vedno prisotno vprašanje kako se bo posamezen delavec odrezal pri dejanskem opravljanju dela. To vprašanje je pri prvih iskalcih zaposlitve prisotno še toliko bolj, saj so le-ti večinoma brez pomembnejših delovnih izkušenj. Odgovor na to vprašanje je lahko preizkušanje kandidata pri delu.
Študentsko delo za podjetja predstavlja enega od možnih načinov za preizkušanje potencialnih novih kadrov. Ta način podjetju omogoča, da neko daljše obdobje spremlja kandidata pri opravljanju dela, ga uvede v delo in ga nauči potrebnih delovnih postopkov. V kolikor se kandidat v preizkusni dobi izkaže za primernega, ga lahko podjetje zaposli, v nasprotnem primeru pa lahko brez posebnih pogojev in obveznosti prekine delovno razmerje s študentom.
Gradnja osebnega delovnega profila bodočega sodelavca
Iskalci prve zaposlitve povečini niso seznanjeni z delovno kulturo in postopki v podjetjih (če izvzamemo njihov stik s trgom dela preko študentskih servisov). To dejstvo za nekatera podjetja pomeni določeno prednost pri zaposlovanju. Kandidati, ki imajo za seboj že nekaj delovne zgodovine, so že vajeni določenih postopkov, ki so jih bolj ali manj privzeli za svoje. Zato v novem podjetju rabijo več časa za prilagoditev novim razmeram in postopkom, hkrati pa nove razmere pogosto primerjajo s tistimi v prejšnjih zaposlitvah. Mladi iskalci zaposlitve in študenti pa glede tega običajno nimajo večjih težav.
Zato jih lahko podjetja lažje:
• vpeljejo v kulturo dela, ki vlada v podjetju,
• oblikujejo po specifičnih zahtevah, ki so prisotne v delovnem procesu.
