So krize res priložnost?
Prihodnje tehnološke subvencije lahko naredijo nove slovenske šampione, zmagovalce nad krizo. Preživeli bodo le najbolj prilagodljivi
Predsednik vlade Borut Pahor je pred kratkim ponovil sicer znani stavek, da so krize priložnost za podjetne. Z mojima kolegoma iz evropske komisije Simono Bovha de Padilla in Joepom Koningsom se ukvarjamo prav s tovrstno raziskavo, ali krize pomenijo priložnost za podjetja in ali v ta namen podjetja v času krize v zadostni meri vlagajo v raziskave in razvoj (raziskava bo jutri predstavljena na konferenci evropske komisije o mladih inovativnih podjetjih v Bruslju).
Izhajamo iz standardne hipoteze, da iz krize številna podjetja izidejo kot zmagovalci. Če seveda v času krize vse svoje napore vložijo v nove zamisli, nove procese in nove proizvode ter tako ustrezno prestrukturirajo svojo proizvodnjo. Ta teza izhaja od Josepha Schumpetra, avtorja besedne zveze "kreativna destrukcija", na katero se sklicujejo tako rekoč vsi, ki se ukvarjajo s proučevanjem podjetništva in inovacij.
Preživijo le najbolj vitalni
Toda ta "schumpeterijanski svet" je precej krut, povsem darwinovski. Za preprosto besedno zvezo "kreativna destrukcija" se skriva vsa krutost preživetja. Preživijo pa - tako v naravi kot v poslovnem svetu - načeloma samo najbolj vitalni. Ko pride do pojava novih zamisli, storitev ali proizvodov, stare zamisli, storitve in proizvodi z njimi načeloma več ne morejo konkurirati in v konkurenčnem boju podležejo.
Nove kreacije uničijo stare. Ali aplicirano na poslovne cikle, preživijo tisti ponudniki idej, storitev in proizvodov, ki se najhitreje in najbolj učinkovito prilagodijo spremenjenim okoliščinam.
Sliši se logično. Toda ali v času kriz podjetja res več vlagajo v raziskave in razvoj (R & R), da bi iz krize izšla kot zmagovalci z najboljšimi zamislimi, proizvodi in storitvami? In še naprej, si v času krize podjetja sploh lahko privoščijo povečane izdatke za R & R, ki dajejo rezultate šele dolgoročno?
Finančno razvite države v krizi povečujejo izdatke za R & R
Aghion in kolegi (2004) za države OECD ugotavljajo, da so izdatki za R & R (kot delež v celotnih investicijah podjetja) prociklični v državah s slabo razvitim finančnim sektorjem in kontraciklični v primeru razvitih finančnih trgov. To z drugimi besedami pomeni, da se v finančno nerazvitih državah v primeru recesije izdatki za R & R še hitreje zmanjšujejo od prihodkov podjetja, medtem ko se v finančno razvitih državah ta delež za R & R povečuje.
V novejši raziskavi pa Aghion in kolegi (2005) ugotavljajo, da ta kontracikličnost izdatkov za R & R tudi za finančno razvite države ni nujna, kadar pride do motenj v finančnem sistemu. V primeru negativnih šokov na strani povpraševanja so finančno omejena podjetja ključno odvisna od svojega lastnega denarnega toka in možnosti najemanja posojil, da lahko premostijo kratkoročne likvidnostne šoke, kar zmanjšuje njihovo zmožnost za zadolževanje v namen inoviranja.
To seveda pomeni, da so bolj finančno omejena podjetja bolj podvržena zmanjševanju izdatkov za R & R v času krize in da je kriza priložnost le za podjetja z manj finančnih omejitev.
V ospredju so mlada in majhna podjetja
Do povsem podobnih rezultatov smo prišli tudi mi s kolegoma Bovha de Padillo in Koningsom na podlagi analize podatkov o inovativnosti slovenskih podjetij v obdobju 1996-2002. Najprej je treba vedeti, da so v najslabšem položaju majhna in mlada podjetja, saj so po eni strani finančno bolj omejena in po drugi strani tako tudi manj inovativna. Naši izsledki zelo jasno kažejo, da prav finančne omejitve podjetij povzročajo procikličnost izdatkov za R & R.
To pomeni, da so v času krize majhna in mlada podjetja v slabšem položaju glede dolgoročnih perspektiv razvoja. Lasten denarni tok je izjemno majhen, bančnih posojil v času krize skorajda ne morejo dobiti, primarni kapitalski trg pa že tako ali tako pri nas skorajda ne deluje, v času krize pa je sploh zamrl.
Za majhna in mlada podjetja torej kriza ne pomeni priložnosti, saj te priložnosti ne morejo financirati. Tudi če imajo še tako genialne zamisli za izdelke ali storitve, je v času krize zelo majhna verjetnost, da jih bodo lahko razvili, saj sama nimajo dovolj denarnega toka, posojil pa ne dobijo. Kaj lahko naredimo, da bi majhnim in mladim podjetjem pri tem pomagali?
Naši izsledki kažejo tudi to, da v času krize za podjetja, ki so v tuji lasti, ali podjetja, ki so deležna državnih subvencij za R & R, ne velja procikličnost izdatkov za R & R. Jasno, podjetja znotraj mednarodnih podjetij imajo dostop do internih posojilnih trgov, kar jim omogoča financiranje inovacij. Na drugi strani pa se kaže pozitivna vloga tehnološke politike države. Tehnološke subvencije, ki so jih dobivala podjetja v preteklosti, niso bile vržene stran, ampak so omogočale predvsem majhnim in mladim podjetjem financirati njihove investicije v R & R ter inovacije.
Prihodnji zmagovalci krize
Povedano seveda potrjuje pravilnost minulih odločitev vlad skandinavskih držav za povečano financiranje dejavnosti R & R podjetij. Kar se danes seveda kaže v večji robustnosti oziroma odpornosti gospodarstev teh držav proti zadnjim gospodarskim krizam. Hkrati pa seveda upravičuje letošnje povečanje izdatkov za R & R za 98 milijonov evrov, ki ga je odobrila slovenska vlada v rebalansu proračuna.
Tehnološke subvencije iz tega novega vira dajejo priložnost predvsem majhnim in mladim podjetjem, da razvijejo svoje inovativne zamisli do izdelkov in storitev. Te prihodnje tehnološke subvencije lahko naredijo nove slovenske šampione, zmagovalce nad krizo.
Vir: Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration ter nekdanji minister za razvoj za: Finance
