Bliža se pomlad in z njo alergije
Bliža se pomlad in s tem cvetenje mnogih rastlin, ki povzročajo alergije zaradi cvetnega prahu. Spomladi so najpogostejše alergije na dihalih, saj je v zraku veliko alergenov, ki jih vdihavamo.
Kaj je alergija?
Alergija je preobčutljivost organizma na določeno telesu tujo snov, ki ji pravimo alergen.
Kaj so alergeni?
Alergeni so snovi, ki jih lahko vdihavamo (pelod, pršica), zaužijemo s hrano ali pijačo, v telo vstopijo pri piku žuželke ali pa skozi kožo. Znani alergeni so tudi cvetni prah, živalska dlaka, plesni, nekatera zdravila, sončna svetloba. Sami po sebi alergeni niso nevarne snovi, a pri preobčutljivih ljudeh sprožijo alergijsko reakcijo.
Kako postanemo preobčutljivi na določen alergen?
Človek postane preobčutljiv na določen alergen, saj so se ob prvem stiku z alergenom v telesu razvila protitelesa. Ob ponovnem stiku se alergen in protitelo povežeta, ob tem pa se sprostijo kemične snovi, najpomembnejši med njimi je histamin, ki je glavni povzročitelj znakov alergij.
A so alergijske bolezni pogoste?
Alergijskih bolezni je v svetu in pri nas vedno več. Podatki kažejo, da bo čez 20 let imel alergijo že vsak drugi prebivalec razvitega sveta.
Navzkrižnost alergenov?
Zadnjih deset let so precej dobro raziskali tudi navzkrižnost alergenov med cvetnim prahom ter prehranskimi alergeni. Tako imajo ljudje z alergijo na pelod pogosto, vsaj polovica njih, alergijske pojave tudi po uživanju sadja in zelenjave. Na pelod alergična oseba lahko neposredno po zaužitju določenega sadja in zelenjave začuti neprijetne simptome na koži, v ustni votlini, motnje dihanja ali celo splošno slabost. S kuhanjem ali močnim segrevanjem so alergenska sposobnost hrane uniči. Alergijo na cvetni prah ima najmanj 15 odstotkov prebivalcev.
Poznamo več vrst alergij…
V odvisnosti od vrste alergena in delom telesa, kjer se kažejo znaki alergij, poznamo več vrst alergij. Če se na koži pojavi rdeče, srbeče, oteklo mesto, ki traja nekaj minut pa do več dni, smo po stiku z alergenom na koži dobili koprivnico ali urtikarijo.
Obstajajo alergeni, ki po stiku s kožo izzovejo preobčutljivost posebnih celic v koži tako, da se po ponovnih stikih razvije kontaktni ekcem. Kontaktni alergeni so nikelj, krom, sintetična vlakna v tekstilu, nogavicah, gumijasti izdelki, čistilna sredstva, fotokemikalije, frizerski preparati in barve, konzervansi, mazila in kozmetika, parfumi, dezodoranti.
Spomladi so najpogostejše alergije na dihalih, saj je v zraku veliko alergenov, ki jih vdihavamo in sprožijo značilne znake, kot so srbeče, rdeče in solzne oči, zamašen nos, voden izcedek in draženje v nosu, kihanje, srbečica v žrelu, kašljanje. Tej alergiji rečemo rinitis ali seneni nahod. Tudi astma sodi med alergijske bolezni.
Alergije na hrano se pokažejo običajno že v otroških letih, najpogosteje so vzrok kravje mleko, arašidi, pšenica,jajčni beljak, jagode... Poleg srbenja v ustih in žrelu se lahko pojavijo krči v trebuhu pa tudi bruhanje, driska in slabost.
Najbolj znane alergije na zdravila so alergije na penicilinske antibiotike. Zaradi pojava navzkrižnih alergij se alergije pojavijo tudi na druge vrste antibiotikov. Kot alergeni pogosto nastopajo tudi aspirin, anlgetiki antirevmatiki, sulfonamidi, hormonski pripravki. Včasih alergijo povzroči kakšno dodano sredstvo za izdelavo tablet ali za povečanje obstojnosti zdravila. Zdravilo je treba takoj prenehati jemati in ob hudih splošnih znakih, to je oteženem dihanju in požiranju, takoj poiskati zdravniško pomoč.
Anafilaktični šok?
Ob jemanju zdravil, na katera smo alergični, pa tudi ob piku žuželk se lahko pojavijo najhujši splošni znaki - anafilaktični šok. Zniža se krvni tlak, pojavi se omotica, pomodrelost, izguba zavesti in šok, brez hitre zdravniške pomoči v takem položaju ni mogoče preživeti.
Zdravljenje je simptomatsko
Z zdravili odpravljamo znake, alergije pa ne pozdravimo. Ob jemanju teh zdravil - imenujemo jih antihistaminiki - se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so zaspanost in utrujenost.
Kako si lahko pomagate sami?
Za zmanjšanje nabreklosti nosne sluznice lahko v lekarni kupite različne kapljice, pršila ali mazila. V priporočenih odmerkih jih smete uporabljati največ nekaj dni.
Pri poznani preobčutljivosti se poskušajte izogibati alergenom. Izogibajte se alergogeni hrani, zdravilom - povprašajte farmacevta o možnostih alergije na nova predpisana zdravila, če ste že ugotovili alergijo na določeno zdravilo.
Cvetnega prahu je v zraku najmanj po dežju in zvečer, zato takrat načrtujte sprehod ali zračenje prostora, če ste preobčutljivi za cvetni pelod.
Alergični ljudje na sonce naj se zavarujejo pred izpostavljanjem soncu, uporabijo lahko tudi zaščitna mazila ali ob že izraženih težavah mazila za lajšanje simptomov. Kot dodatek k zdravljenju svetujemo uporabo pripravkov s kalcijem. Če se po petih dneh jemanja zdravila, ki ste ga kupili v lekarni, stanje ni izboljšalo ali pa se znaki alergije še stopnjujejo, je treba pomoč poiskati pri zdravniku.
Vir: www.mb-lekarne.si, pripravila: Ljubica Lovišček, mag.farm.
