Kakšna je povprečna slovenska ženska?
Portret statistično povprečnih žensk v Sloveniji po zadnjih podatkih: so za 3,4 leta starejše od moških, 94 % jih ima končano srednjo šolo, 75 % jih nadaljuje študij po srednji šoli, ob rojstvu prvega otroka so stare 28 let, na uro so plačane za 5 % manj kot moški, živijo pa 9,1 leta dlje kot moški.
8. marca leta 1857 so ženske, zaposlene v tekstilni industriji v New Yorku, protestirale zaradi nečloveških delovnih razmer in nizkih mezd. Decembra 1977 je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela posebno resolucijo, s katero je razglasila 8. marec za dan ZN za pravice žensk in mednarodnega miru. Geslo letošnjega dneva žensk je "Ženske in moški združeni v prizadevanjih za ustavitev nasilja nad ženskami in dekleti".
Ženske v Sloveniji v povprečju za 3,4 leta starejše od moških
V Sloveniji je konec septembra 2008 živelo 2.053.740 prebivalcev, žensk je bilo 50,1 %, moških pa 49,9 %. Čeprav se na leto vedno rodi več dečkov kot deklic, je žensk v skupnem številu prebivalcev več kot moških, kajti stopnja umrljivosti je za ženske zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov nižja kot za moške. Število moških je do 60. leta starosti v vseh starostnih skupinah večje od števila žensk, potem pa se razmerje obrne, ker ženske umirajo starejše kot moški. Konec junija 2008 so bile ženske v Sloveniji stare povprečno 42,8 leta, moški pa povprečno 39,4 leta.
Povprečna starost v letu 2007 umrlih moških je bila v Sloveniji za 9,1 leta nižja od povprečne starosti v tem letu umrlih žensk; umrli moški so bili stari povprečno 69,1 leta, umrle ženske pa so bile stare povprečno 78,2 leta. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost umrlega moškega povečala za 6,3 leta, povprečna starost umrle ženske pa za 7,8 leta.
Deklice, rojene v letih 2006–2007, lahko pričakujejo 82 let življenja
Pričakovano trajanje življenja prebivalcev Slovenije se zvišuje: deklice, rojene v letih 2006–2007, lahko pričakujejo, da bodo dočakale 82,3 leta, dečki, rojeni v istem obdobju, pa 74,9 leta. V primerjavi z leti 1996–1997 se je pričakovano trajanje življenja za žensko podaljšalo za 4,3 leta, za moškega pa za 4,0 leta.
Pričakovano trajanje življenja za žensko je bilo med državami članicami EU v letu 2006 najdaljše v Španiji in Franciji (84,4 leta), najkrajše pa v Romuniji (76,2 leta), Bolgariji in Latviji (76,3 leta).
Odlaganje materinstva v kasnejša leta
V letu 2007 so bile matere v Sloveniji ob rojstvu otroka v povprečju stare 29,9 leta. Ob rojstvu prvega otroka so bile stare v povprečju 28,2 leta, kar je doslej najvišja starost žensk ob rojstvu prvega otroka po drugi svetovni vojni pri nas. Tretjina žensk (3.108), ki so v letu 2007 prvič postale matere, pa je bila starejša od 30 let.
V letu 2007 so bile najbolj rodna skupina žensk ženske, stare 28, 29 in 30 let, pred petnajstimi leti pa ženske, stare 23 let.
Za študij po srednji šoli se odloča vse več žensk
Pred petintridesetimi leti je le petina žensk v Sloveniji dosegla višjo stopnjo izobrazbe od končane osnovne šole, 30 % vseh žensk pa je bilo brez izobrazbe ali pa je imelo le nedokončano osnovno šolo. Le dobra dva odstotka žensk pa sta dosegla izobrazbo, višjo od srednješolske.
Po letu 1980 se je razmerje začelo obračati in po letu 2000 je bilo brez dokončane osnovne šole še deset odstotkov prebivalk Slovenije, danes pa je takih le pet odstotkov.
V letu 2007 je bilo med ženskami v Sloveniji v starosti 20 do 24 let, 94,3 % takih, ki so imele dokončano najmanj srednjo šolo (v EU-27 80,8 %), med enako starimi moškimi pa je bilo takih, ki so imeli dokončano najmanj srednjo šolo, 89,0 % (v EU-27 75,5 %).
V študijskem letu 2007/08 je bilo med študenti že skoraj 60 % žensk. V študijskem letu 2007/2008 sta bili v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje vključeni že skoraj dve tretjini vseh prebivalk Slovenije v starosti 19 do 23 let (pred desetimi leti manj kot 40 %). Vsebinski interesi študentk pa se v zadnjem desetletju niso bistveno spremenili. Še vedno se največ študentk, skoraj polovica, odloči za študij družboslovja, tretjina pa bodisi za področje izobraževanja, umetnosti in humanistike ali zdravstva in sociale.
Ženske med visokošolskimi profesorji še vedno v manjšini
Med 4.500 profesorji in docenti, ki so v študijskem letu 2007/08 vodili pedagoški proces na visokošolskih zavodih, je bilo žensk le za tretjino. Med mlajšimi visokošolskimi učitelji je razmerje med spoloma bolj uravnoteženo, med starejšimi pa prevladujejo moški (med visokošolskimi profesorji, starejšimi od 65 let, je žensk samo desetina).
Delež žensk med pedagoškim osebjem v terciarnem izobraževanju hitro narašča: leta 1995 jih je bilo 20 %, pred tremi leti pa že 34 %. Kljub temu je Slovenija po deležu žensk med višješolskimi predavatelji in visokošolskimi učitelji na repu lestvice med državami članicami EU. V letu 2005/06 se je ta delež v EU v povprečju gibal okrog 40 %.
Delež žensk med zaposlenimi v raziskovalni-razvojni dejavnosti upada
Čeprav so ženske danes v povprečju bolj izobražene kot nekoč, se njihov delež med zaposlenimi v raziskovalni-razvojni dejavnosti počasi, a vztrajno zmanjšuje. Razmerje med spoloma pri zaposlenih na tem področju v visokošolskem (žensk okrog 42 %) in državnem sektorju (žensk približno 47 %) se v zadnjih 15 letih ni bistveno spremenilo, med raziskovalci in drugimi zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti v poslovnem sektorju pa se je delež žensk v letu 2007 znižal za slabih 5 odstotnih točk (na 30 %).
Stopnja brezposelnosti v Sloveniji za ženske večja kot za moške
V tretjem četrtletju 2008 je bilo v Sloveniji 1.066.000 aktivnih prebivalcev; žensk med njimi je bilo 45,5 %. Stopnja aktivnosti za ženske je bila torej 54,5-odstotna (za moške 67,0-odstotna), stopnja brezposelnosti pa za ženske 4,4-odstotna (za moške 3,9-odstotna).
Najmanj žensk med zaposlenimi je bilo konec leta 2008 v Sloveniji v dejavnostih gradbeništvo (7,9 %) in rudarstvo (11,8 %), največ pa v zdravstvu in socialnem varstvu (80,6 %) ter v izobraževanju (78,9 %).
Brezposelnost v Sloveniji je bila v januarju 2009 po podatkih Eurostata 4,9-odsotna; pri tem se je delež brezposelnih žensk (glede na mesec prej) znižal s 5,2 % na 4,7 % (delež brezposelnih moških pa se je zvišal, in sicer s 4,2 % na 5,1 %). Kljub povečanju brezposelnosti pa je ta v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem (7,6 %). Brezposelnost tudi v Evropi hitreje narašča med moškimi kot med ženskami in delež brezposelnih moških je skoraj že dosegel delež brezposelnih žensk.
Razlike med plačami žensk in moških
Po mednarodno sprejetih statističnih standardih za izračunavanje razlik med plačami žensk in plačami moških – pri tem se kot osnova uporabljajo bruto plače za plačano uro – je bila razlika med žensko in moško plačo v Sloveniji leta 2006 5,0-odstotna; ženske so torej v povprečju zaslužile 95,0 % povprečne bruto plače moških. Ženska bruto plača za plačano uro je v povprečju znašala 6,48 EUR, moška bruto plača za plačano uro pa v povprečju 6,82 EUR.
V večini dejavnosti so ženske zaslužile v povprečju manj kot moški, razen v dejavnostih gradbeništvo (tam so zaslužile za 19,1 % več) in oskrba z elektriko, plinom in vodo (za 4,1 % več), vendar je bila ta razlika v dobro ženskam posledica njihove poklicne in izobrazbene strukture, saj je bil delež žensk z višjo šolsko izobrazbo in bolje plačanim poklicem v teh dejavnostih višji kot delež moških. Največja razlika med plačami žensk in plačami moških v prid moškim pa je bila v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer je znašala skoraj 30 %.
Položaji v politiki so ženskam v Sloveniji težje dosegljivi
Čeprav je bilo na državnozborskih volitvah leta 2008 med več kakor tisoč kandidati 35 % žensk, pa je bilo med izvoljenimi 78 poslancev in le 12 poslank; zastopanost žensk v državnem zboru je torej 13,3-odstotna. Ženske so med poslanci najmočneje zastopane v stranki Socialnih demokratov (SD), s 27,6-odstotnim deležem (21 poslancev in 8 poslank); sledijo Liberalna demokracija Slovenije (LDS) (z 20-odstotnim deležem žensk oz. z eno poslanko) in stranka Zares – nova politika (z 11,1-odstotnim deležem žensk oz. prav tako z eno poslanko); v Slovenski demokratski stranki (SDS) so ženske v parlamentu zastopane s 7,1-odstotnim deležem (oz. z dvema poslankama). Preostale stranke pa v državnem zboru nimajo predstavnic. Tudi nobene od obeh narodnih skupnosti letos prvič ne zastopa poslanka. Po zastopanosti žensk v zakonodajni oblasti se Slovenija tako uvršča na rep evropskih držav.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji pri ženska večja
Stopnja tveganja revščine pove, kolikšen delež populacije razpolaga z dohodkom, nižjim od tistega, ki je izračunan kot prag revščine. V letu 2007 je bila v Sloveniji 11,5-odstotna. Podrobnejši pregled pokaže, da so ženske v Sloveniji po večini prerezov izkazovale višje stopnje revščine kot moški. Posebej so izstopale ženske, stare nad 65 let (25 %) in upokojene ženske (20 %). V najslabšem položaju so bile, s 45-odstotno stopnjo tveganja revščine, ženske, ki so živele same, vendar je bila tudi stopnja tveganja revščine moških, ki so živeli sami, visoko nad povprečjem (38 %). Brezposelne ženske (31 %) so bile v nekoliko boljšem položaju kot brezposelni moški (35 %), prav tako druge neaktivne ženske (18 %) v primerjavi z drugimi neaktivnimi moškimi (21 %). Najnižja stopnja revščine je bila izkazana za ženske, stare 25 do 49 let (8 %), in za zaposlene ženske (3 %), ki so bile v malo boljšem položaju kot enako stari (9 %) in zaposleni moški (4 %).
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so junija 2008 v Sloveniji izplačali socialno pomoč 21.668 ženskam, kar predstavlja dobrih 55 % vseh upravičencev, ki jim je bila dodeljena ta pomoč.
Primerjava stopenj tveganja revščine med državami članicami EU ter Norveško in Islandijo pokaže, da je imelo nižji delež revnih kot Slovenija le pet držav: Nizozemska, Norveška, Češka, Islandija in Švedska, enako kot Slovenija pa še Avstrija, Danska in Finska. Povprečje za 25 držav članic EU ter Norveško in Islandijo je leta 2007 znašalo 16 %.
Vir: Statistični urad RS, avtorici: Nelka Vertot, Andreja Kozmelj
