Z izterjavo terjatev ne odlašajte
Kakšna je praksa izterjave prek agencije, nasveti za upnike
Največjo uspešnost izterjave, okoli 85-odstotno, imamo pri strankah, ki so tuja podjetja, saj nam terjatve prepustijo takoj po 90 dneh od njihove zapadlosti. Naš povprečni uspeh je sicer 55-odstoten, pravi direktor družbe za izterjavo Pro Kolekt Miloš Varga.
V krizi je še toliko bolj pomembno, da se z izterjavo ne čaka, svetuje Varga. Starejša je namreč terjatev, slabše so možnosti. Domača podjetja se pogosto prepozno odločijo za najem agencije za izterjavo. Kdaj naj upniku zazvoni alarm za izterjavo? "Če dolžnik zamuja bolj kot po navadi."
Lastna ali najeta izterjava?
Podjetja nas vprašajo, zakaj bomo mi lažje izterjali, če pa sami bolje poznajo svoje dolžnike. Mi nismo vpleteni v njuno razmerje, zato je naša prednost v neobremenjenosti s preteklimi odnosi; poleg tega smo del večjega sistema (SID banke , Bernske unije, ki vodi seznam neplačnikov), razlaga Miloš Varga. Kljub temu naj podjetje ima nekaj lastne izterjave, a s posameznimi dolžniki se ne more ukvarjati v nedogled.
In za kako veliko terjatev se splača najeti agencijo? Tuja podjetja se na Pro Kolekt obrnejo že s terjatvami v višini 500 evrov. Domača živilska podjetja, ki jim dolgujejo manjše trgovine, gostinci, dajo v izterjavo tudi zneske po sto evrov, vendar jih je več v svežnju, saj so začetni stroški izterjave 70 evrov.
Mala podjetja od njih velikokrat pričakujejo čudeže. Pogosto se ne držijo pogodbene obveznosti, da se ne bodo vmešavali v izterjavo, kajti še vedno se tudi sami ukvarjajo z dolžniki in s tem zmanjšujejo avtoriteto agencije. "Pri izterjavi si vedno v tekmi s časom, zato je včasih pametno plačati tudi višjo ceno za izterjavo," še svetuje direktor Pro Kolekta. Velike terjatve je težko izterjati, najboljši izkupiček je pri terjatvah v vrednosti 15 ali 20 tisoč evrov.
Na jugu je izterjava kar dobra
V nasprotju s pričakovanji marsikoga je uspeh terjatev na jugovzhodnih trgih boljši kot denimo v Nemčiji. Pri naših južnih sosedih dolžniki zamenjajo dobavitelje in se s podobnim mešetarjenjem izogibajo upnikom, če propadejo, se to zgodi počasi, tako da je z ustreznim pristopom možno priti do vsaj nekaj denarja. V Nemčiji je s stečajem družbe prek noči vse izgubljeno, iz izkušenj razlaga Varga. Z izterjavo se morajo ukvarjati domačini, česar številne tuje izterjevalske agencije ne razumejo, še zlasti ne za Balkan.
Izterjava na Hrvaškem je po razvitosti približno pet let za nami, v Srbiji deset let, Makedoniji še več ... "Izrazi se različna miselnost, ko se povežemo z dolžnikom, se ta čudi že nad samo izterjavo, upniku pa zameri, da mu ne zaupa več. Vsi bi spor reševali zgolj na sodišču, zunajsodne poravnave so redke.
Obseg raste, izkupiček ne tako
Po Vargovih besedah izterjave v Sloveniji potekajo s čim več osebnimi obiski dolžnikov. To ni vedno značilno za prakso v drugih evropskih državah, ponekod je treba obiske tudi posebej doplačati. Najslabši plačniki so gradbinci, kar je pripisati tudi temu, da veliko delajo za državo, ta pa zamuja s plačili. In te zamude se prenašajo na podizvajalce, na račun katerih velika gradbena podjetja živijo.
Zaradi gospodarske krize Pro Kolektu obseg poslov zdaj zelo raste, vendar pa izkupiček ne gre v korak z njim. In ker so plačani od zadnjega, nad trenutnimi razmerami niso ravno vzhičeni. Obseg izterjav se sicer povečuje po vsem svetu. Pričakovati je, da se bodo provizije za izterjavo zvišale, in sicer za odstotno točko ali dve, napoveduje Miloš Varga.
Zanimivosti posameznih držav
V Rusiji je težko priti do denarja
Zelo skromen izkupiček terjatev je v Rusiji (35-odstoten). Ko so v Pro Kolektu analizirali, zakaj je tako, so našli tri razloge: ruske terjatve so navadno zelo velike, naša podjetja jih dajo v izterjavo zelo pozno in v poslih sodelujejo posredniki (za njimi se izgubi sled ...).
Za Nemčijo in Avstrijo je značilno, da upnik navadno ne dobi nič, ko gre dolžnik v stečaj. Tam se stečaj začne dobesedno čez noč, ko se banke umaknejo.
V Italiji, Španiji, južni Franciji, Grčiji (mediteranske države) se dolžniki, ko se začne izterjava, začnejo izgovarjati na reklamacije blaga, ko pa pridete ponj, ga ni več, ker je že prodano!
Na Kosovu je izterjava zelo drugačna, v njej sodeluje več posrednikov, zato je tudi razmeroma draga (od 20 do 25 odstotkov vrednosti terjatve). Če poskusite z evropskimi tarifami, je izkupiček zelo skromen.
Provizije
Za izterjavo okoli 15 odstotkov njene vrednosti
Provizije agencij za izterjavo se v Sloveniji gibljejo od štiri do 15 odstotkov vrednosti terjatve (odvisno od velikosti terjatve). Običajne evropske tarife so od 10- do 15-odstotne, za ZDA boste plačali od 20 do 25 odstotkov, Rusijo 15 do 16, Turčijo 18, Singapur dobrih 20 odstotkov ... Pogajanja o tarifah so možna šele za terjatve v vrednosti nad 300 tisoč evri.
Vir in informacije: Finance, 17.2.2009, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs
