Mehika – država priložnosti
Mehika z več kot sto milijoni prebivalcev in odlično geografsko lego zagotavlja dostop do trgov držav Severne in Latinske Amerike. Mehiški trg bo v prihodnosti zagotovo vse bolj rasel, a kljub temu se le redka slovenska podjetja odločajo za poslovno sodelovanje z njo.
Trgovinski odnosi med Slovenijo in Mehiko so zelo skromni, a se iz leta v leto povečujejo in so lansko leto dosegli skoraj 41 milijonov evrov. Od tega je bilo slovenskega izvoza za 33 milijonov, uvoza pa zgolj za osem. Največja težava za skromno sodelovanje med Mehiko in Slovenijo je predvsem pomanjkanje informacij o mehiškem in slovenskem trgu in nepoznavanje možnosti.
Odprt mehiški trg
Po nekaterih napovedih bo Mehika do leta 2050 peto največje gospodarstvo na svetu. V zadnjih dvajsetih letih je mehiško gospodarstvo šlo skozi proces sprememb, ki so se odražale predvsem v stabilnem makroekonomskem položaju države, privatizaciji in liberalizaciji mehiških trgovinskih odnosov s tujimi partnerji. »Mehiški trg je zelo odprt, Mehika ima z drugimi državami sklenjenih največ prostotrgovinskih sporazumov, kar 44 na treh celinah, tako da se tudi naša slovenska podjetja odločajo tam postavljati svoje proizvodne obrate,« pojasnjuje Marko Jare iz Gospodarske zbornice Slovenije, ki je v mesecu novembru organizirala obisk gospodarske delegacije v Mehiki. Marko Jare poudarja, da je Mehika zelo odprta za tuje investitorje, med drugim imajo tudi podjetja, ki prihajajo iz praktično neznanih držav, kot je Slovenija, veliko možnosti za poslovanje. Ni pa odprt le trg, takšno je tudi tamkajšnje prebivalstvo. »Mehičani so izredno odprti za nove produkte in si želijo vedno poskusiti kaj novega,« pravi Marko Voljč, častni konzul iz Konzulata Združenih Mehiških držav. Njihovo poslovanje je zelo profesionalno in zato podoben odnos pričakujejo tudi od drugih. »Je pa res, da je njihovo poslovanje podobnejše mediteranskemu, in ne toliko zahodno evropskemu, zato se morajo podjetja, ki vstopajo na mehiški trg, pripraviti na takšno okolje,« še poudarja Voljč.
Odprtost mehiškega trga še ne pomeni, da je mogoče tam na hitro uspeti. Ravno nasprotno, je prepričan Voljč. »Na hitro se ne da uspeti, nima smisla karkoli delati, če podjetja na sodelovanje z Mehiko ne gledajo kot srednjeročno oziroma dolgoročno perspektivo.«
Pri sodelovanju z Mehiko je treba biti pozoren na dejstvo, da je njihovo poslovanje drugačno od evropskega. Podjetja, zbornice in razne institucije se ne ukvarjajo z organiziranjem stikov med podjetji. Pojavljajo se zasebna podjetja, ki ponujajo svoje storitve pri organizaciji tovrstnih sestankov in za vsak tak sestanek zaračunajo okoli 50 dolarjev. »To pomeni, da mora nekdo, ki potuje in bi na primer želel imeti pet sestankov s podjetji, za vsak sestanek plačati določeno vsoto denarja, kar je sicer lahko zelo majhen denar, če so sestanki uspešni, če pa sestanek ni tak, kot bi si ga podjetje želelo, je to na neki način stran vržen denar,« razlaga Marko Jare. V Evropi je »matchmaking« zelo razširjen in pomemben, zunaj tega prostora pa je tega vedno manj, saj v času interneta in elektorskega poslovanja po mnenju Jareta osebni stiki predvsem na začetku poslovanja izgubljajo pomen in se le redko izvajajo. Prihodnost je v videokonferencah, in podjetja, ki želijo vzpostaviti sodelovanje z mehiškimi podjetji, morajo to nekako sprejeti v zakup.
Mehiški trg je zanimiv za izvoz in uvoz
Po mnenju Marka Jareta je mehiški trg primeren tako za uvoznike kot izvoznike. »Imeli smo kar nekaj manjših mehiških gospodarskih delegacij, ki so se zanimale za izvoz izdelkov prek Slovenije na evropski trg, predvsem s področja agroživilske industrije, proizvodnje nakita, tekstila … Zagotovo je Mehika lahko tudi dobavitelj in je lahko zanimiva za tiste, ki jih zanima uvoz s tega trga.« Marko Voljč pa poudarja, da se izvoz za slovenska podjetja veliko bolj izplača kot uvoz, vendar pa tudi uvoza popolnoma ne izključuje saj je »slovenski trg zanimiv zaradi članstva v Evropski uniji in poznavanja južnoevropskega trga.«
Mehika ima sklenjen prostotrgovinski sporazum z Evropsko Unijo, kar pomeni brezcarinski uvoz za članice EU, razen za agroživilske izdelke, kjer se bo regulativa, vezana na carine in kvote, v celoti sprostila leta 2010. Slovensko gospodarstvo je v preteklem letu na mehiški trg največ izvažalo črpalke in kompresorje, dele za rotacijske električne stroje, dele in pribor za motorna vozila, papir in karton ter električno opremo za kolesa in motorna vozila, v Slovenijo pa smo uvozili antibiotike, medicinske aparate in opremo, proizvode iz gume, osebne avtomobile ter karbonske kisline in njihove derivate.
Odvisnost od ameriškega trga
Največjo slabost mehiškega trga Marko Voljč vidi v odvisnosti od ZDA, zato se je svetovna gospodarska kriza močno dotaknila tudi mehiškega gospodarstva. Kar 80 odstotkov vsega mehiškega izvoza in polovica mehiškega uvoza je povezanih s poslovanjem z ZDA. »Ni krize zaradi mehiškega trga, ampak zaradi močne navezanosti na ZDA. Manj je nakupov in investicij, uplahnila pa so tudi nakazila mehiških delavcev iz ZDA,« opisuje trenutne razmere Voljč. Vendar Marko Jare meni, da je ta kriza, kar zadeva mehiško gospodarstvo, lahko tudi priložnost. Po njegovem mnenju je z iskanjem novih stikov in novih trgov mogoče krizo prebroditi in pojavijo se nove priložnosti in nova sodelovanja. Mehiška vlada si v času krize intenzivno prizadeva zagotoviti ustrezno infrastrukturo, pospešiti zaposlovanje in ohraniti obstoječa delovna mesta.
Optimistično v prihodnje sodelovanje
V prihodnjem letu GZS v sodelovanju z mehiškimi gospodarskimi institucijami načrtuje obisk večje gospodarske delegacije iz Mehike, kjer bi se Mehika predstavila v širšem kontekstu in bi jo približali našemu gospodarstvu. Poleg tega pa je v kratkem predvidena ustanovitev mehiškega poslovnega sveta za sodelovanje med Mehiko in Slovenijo in v okviru te institucije naj bi se ustanovil tudi mešani poslovni svet med obema državama. Pričakujemo lahko torej, da se bo obseg menjave med državama v prihodnjih letih še povečeval.
Pomembno je imeti slovenskega predstavnika v Mehiki
Podjetje TBP, specializirano za proizvodnjo bovden kablov za avtomobilsko industrijo, je v Mehiki prisotno približno eno leto. Največjo prednost mehiškega trga generalni direktor predstavništva v Mehiki Danijel Muršec vidi v velikanskem trgu in mladi delovni sili, saj se povprečna starost giblje med 23 in 24 leti, kar pomeni, da gre za zelo mlado državo. »Mehika je še vedno država v razvoju in okarakterizirana kot država tretjega sveta, vendar se zelo hitro približuje najrazvitejšim državam,« pravi Muršec. »Po nekaterih predvidevanjih naj bi bila v nekaj desetletjih med petimi najmočnejšimi državami na svetu, prav zaradi delovne sile, ki je dokaj poceni,« še dodaja. Po Muršecevih izkušnjah se Mehičani izredno natančno držijo dogovorov, tudi tistih ustnih. »Dana beseda v Mehiki veliko velja, in se do zdaj še nismo srečali z njenim nespoštovanjem.« Pri postavljanju svojega podjetja na mehiškem trgu se je podjetje srečalo z nekaterimi težavami, predvsem zaradi tega, ker Slovenija tam nima svojega predstavništva, in to je morda tudi eden izmed razlogov, zakaj se slovenska podjetja ne odločijo za vstop na mehiški trg v večjem obsegu. Slovensko veleposlaništvo, akreditirano za odnose z Mehiko, je v ZDA. »S strani veleposlaništva smo imeli nekaj pomoči, a ne toliko, kot bi jo imeli z veleposlaništvom v Mehiki,« je prepričan Muršec. Drugi razlog pa generalni direktor predstavništva vidi v oddaljenosti. »Vendar je to trg prihodnosti, in če slovenska podjetja ne bodo tega izkoristila zdaj, se utegne zgoditi, da bodo ostala zunaj,« še dodaja Muršec.
Kaj je dobro vedeti pri poslovanju z Mehičani
- Veliko največjih mehiških podjetij je v družinski lasti, lahko imajo tisoče zaposlenih, a vodstvo podjetja tvorijo družinski člani.
- Večina ljudi iz najvišje gospodarske elite je študirala ali živela v ZDA in gre za vrhunske menedžerje.
- Osebni stik je zelo pomemben, zlasti v nadaljevanju posla.
- Medsebojno zaupanje je za posel izrednega pomena.
- Prvo poslovno srečanje navadno poteka na ravni direktorjev podjetij z obeh strani (pozneje tudi na ravni vodij).
- Veliko poslovnih razgovorov se v živo opravlja v nekoliko bolj neformalnem okolju.
- Obvezni sta kravata in obleka.
- V primerjavi z evropskimi običaji je čas v Mehiki razmeroma prožen. Na neformalnih srečanjih ne pričakujte, da bodo gosti prišli točno, prav tako vaši gostitelji ne pričakujejo, da boste vi prišli točno.
- Angleščina je v Mehiki dokaj razširjena, vendar se vseeno pred sestankom pozanimajte, ali vaši sogovorniki govorijo angleško in ali se strinjajo, da sestanek poteka v angleščini.
- Vsa dokumentacija mora biti v španskem jeziku (zakon namreč veleva, da je tudi vsa dokumentacija pri uvozu v državo v španskem jeziku, še zlasti etikete).
Vir in informacije: Podjetnik, Februar 2009, www.podjetnik.si, Avtor: Nataša Gjura
