Poslovne navade in običaji v Latinski Ameriki
Kako potekajo poslovna pogajanja v Latinski Ameriki? Ali se poslovni bonton na drugi strani celine bistveno razlikuje od evropskih poslovnih navad?
Latinska Amerika
Ima vse tople značilnosti Španije in Portugalske (Brazilija), vendar začinjene s krajevno barvitostjo in z manj togosti od nekdanjih osvajalcev. Najbolj evropska sta Argentina in Čile ter Kostarika. Ljudje so si podobni v navadah, večinoma je razlika med nižinskimi in višinskimi predeli, kjer so ljudje bolj zadržani, kot ostali. Recimo to najbolj velja za altiplano (visoko planoto) v Boliviji in Peruju, ter drugod po Andih. Argentinci in Čilenci zaradi večjega odstotka evropejcev, spominjajo bolj na »Italijane«. V Mehiki vas bodo sprejeli topleje, če boste povedali, da ste iz Evrope in ne Američan, da o Kubi niti ne govorimo.
Poslovna pogajanja so dolga, potrebujejo precej časa, da zaupajo poslovnemu partnerju, čeprav dajejo vtis odprtosti. Ponavadi se dogovori ne sklenejo na prvem sestanku, morda tudi na več sestankih ne, dostikrat se lahko ure in ure pogovarja na dolgo in široko. Zelo pomembno je da se spoštujejo nazivi in hierarhija. Posetnice se izmenujejo na začetku sestanka, zelo jih lahko užalite, če si kaj zapišete na vizitko, ki so vam jo dali.
Rokovanje na splošno ni tako pogosto, več je poljubljanja na lice in objemov. Za razliko od Severnih Američanov, ker so najpogostejši pol objemi.
Južna Amerika
V osnovi med prebivalstvom posameznih držav in njihovimi navadami ni nekih večjih razlik. Tudi nekih posebnih problemov ni. Čeprav so vsi zelo ponosni na to kar so. Tudi sicer si ljudje tukaj ne delajo veliko skrbi, v primerjavi z nami, ni naglice, vse poteka bolj počasi, sproščeno, ure in točnost ne igrajo velike vloge. Zelo lahko je navezati stike, veliko se medsebojno obiskujejo, pri tem je vedno veliko hrane in pijače. Družinske vezi so močne. Na splošno so vljudni in prijazni; na ulici, v trgovinah, restavracijah. Promet je ponavadi, za naše razmere, čista zmeda, bolje bo da ne vozite sami, vsaj v velikih mestih.
Drugi skupni imenovalec je politika. Vse države so si delile skozi 60., 70., 80. izmenjujoča obdobja šibkih demokratičnih vlad in vojaških udarov, znova in znova. Ko so se pojavile šibke demokratične vlade so se ljudje zaradi njihove neuspešnosti obrnili k vojski, ob izdatni podpori američanov, v upanju na njihovo domnevno čast in poštenje, po razočaranju pa ponovno k volitvam. Očitno se ni obnesno in danes se verjetno nihče ne bi obrnil več na vojsko za politične rešitve. Nauk je bil le prehud, pa tudi hladna vojna je končana in z njo zunanja »podpora«.
Delovni čas se spreminja glede na podnebje in tradicijo. Velika mesta imajo neprekinjen delovnik od 9.00 do 18.00. Drugje razpolovijo štiri dopoldanske ure in štiri popoldanske z dve do tri urno prekinitvijo za kosilo in siesto. Bliže kot ste ekvatorju, topleje je in manj se pričakuje nošnja poslovne obleke in zlasti kravate. Izjema so velika mednarodna podjetja, ki imajo predpisano svoj način oblačenja, ki je gotovo bolj ureden od okolja, ki jih obkroža.
Poslovno kosilo ali večerja je priložnostna ob predhodnem dogovoru. Običajno je večerja v družinskem krogu, tudi kosilo v velikem delu izven večjih mest. Če ima stranka akademski naziv, jo oslovite z njim, recimo; Ingeniero, Doctor, Profesor, ali s priimkom. Naslavljanje po imenu ni splošno sprejeto, razen mogoče med mladimi. Vsekakor ne začnite sami s tem, a sprejmite, če vam predlagajo.
Druga večja razlika je med prebivalstvom v nižinah, ki so živahnejši in neposredni in v Andih, kjer so bolj zadržani, recimo Bolivija in Peru. To velja tudi za domorodne indijance.
Dana beseda velja a pazite in bodite previdni, s kom in kje in kako. Podkupovanje med (zlasti) državnimi uslužbenci in drugje velja za razširjeno.
Vsa celina je zelo katoliško verna in predvsem pogovori na to vsebino so lahko dvorezni in vam škodijo pri poslih.
vir: Priročnik Direktor – ZEN vodenja
