Za podjetja najmanj 658 milijonov
Slovenski podjetniški sklad , tehnološka agencija in slovenska izvozna in razvojna banka bodo mikro, mala in srednja podjetja lahko letos podprli z najmanj 658 milijoni evrov.
Vendar vsi načrti še niso potrjeni. Slovenski podjetniški sklad (SPS) bo imel letos predvidoma na voljo 101 milijon evrov za naložbene načrte mikro, malih in srednjih slovenskih podjetij. Večina razpisov bo objavljena spomladi, razen razpisa za pomoč pri turističnih projektih, ki ga načrtujejo za drugo polovico leta.
Na skladu opažamo, da podjetniki še vedno najraje povprašujejo po nepovratnih sredstvih, pravi direktorica sklada Maja Tomanič Vidovič. Razpisi za nepovratna sredstva so namenjeni sofinanciranju turistične infrastrukture, nove tehnološke opreme in za zagon novih inovativnih podjetij.
Napovedano je treba uresničiti
Toda podjetja, ki dobijo subvencijo, morajo izpolniti obljube, ki jih dajejo za poslovne rezultate in rast, opozarja Tomanič Vidovičeva. Sicer se lahko zgodi, da bodo morala sredstva, ki so jih dobila, tudi vrniti.
Če na primer podjetje napove, da bo s subvencijo zvišalo dodano vrednost na zaposlenega in ustvarilo nova delovna mesta, mora napoved tudi uresničiti. Sklad namreč letno spremlja doseganje učinkov, po treh letih od zaključka naložbe pa znova izvede celovito oceno učinkov in jo primerja z napovedjo ob prijavi naložbe. Če obljubljenega ni, ima na voljo kar nekaj ukrepov. Pri večjih odstopanjih mora podjetje subvencijo tudi vrniti, pravi Tomanič Vidovičeva.
Kriza se že kaže
Svetovna finančna kriza že prehaja v slovenski podjetniški sektor. Naročil je manj, posojila pri bankah so podjetnikom težje dosegljiva. V zadnjem lanskem trimesečju so naročila upadla za 30 do 50 odstotkov. Zlasti hudo je prizadeta avtomobilska industrija, težave z naročili pa so tudi v informacijski tehnologiji, gradbeništvu in storitvah, predvsem podjetniškem svetovanju, trženju in podobnih dejavnostih, opažajo na skladu. Podjetja iščejo dodatna likvidna sredstva, predvsem za obratna sredstva. Banke pa opozarjajo na pomanjkanje svežih likvidnih linij, ki bi jih lahko ponudile za novo kreditiranje podjetij.
Ukrepi za blažitev krize
Sklad že izvaja nekatere previdnostne ukrepe glede svojega poslovanja, intenzivno pa je začel izvajati tudi nekatere aktivnosti, s katerimi namerava doseči, da bodo podjetja lahko pridobila ugodnejša finančne sredstva, poudarja direktorica sklada.
Med ukrepi Tomanič Vidovičeva našteva prilagoditev kriterijev za ocenjevanje, prilagoditev razpisa za garancije za bančna posojila s subvencijo obrestne mere in spodbujanje investicijskih vlaganj s subvencijami za novo tehnološko opremo ter tveganim kapitalom. V okviru razpisa za garancije sklada za bančna posojila s subvencijo obrestne mere bodo podjetja ob materialni in nematerialni naložbi lahko najemala posojila tudi za čista obratna sredstva.
Svežih deset milijonov za garancijski sklad
V proračunu za leto 2009 in med ukrepi, s katerimi namerava vlada lajšati posledice finančne krize, za zdaj ni načrtovano povečanje namenskega premoženja sklada oziroma njegova dokapitalizacija. Načrtovana pa je okrepitev garancijskega sklada za deset milijonov evrov. Zaradi tega bo sklad lahko prevzel več tveganja in razpisal več garancij za zavarovanje bančnih posojil za mala in srednja podjetja. Letos prvič tudi za čista obratna sredstva, poudarja Tomanič Vidovičeva. Za subvencioniranje obrestnih mer za posojila, pri katerih bo sklad le delni garant za vračilo bančnega posojila, pa bo iz proračuna dobil še 7,6 milijona evrov.
TIA bo letos ponudil 83,5 milijona evrov
Tudi slovenska tehnološka agencija (TIA) za letos še nima potrjenega programa dela. Vendar na agenciji pričakujejo, da bodo izvajali enake razpise kot lani. V okviru teh razpisov pa bo podjetjem na voljo 83,5 milijona evrov. Lani je bilo razpisanih za 68,5 milijona evrov sredstev.
Toda vsi razpisi niso bili vedno v celoti izkoriščeni. Do zdaj so se podjetja največ prijavljala na razpis za razvojno-investicijske projekte v gospodarstvu, lani so prijavila 81 projektov, agencija pa je med njimi izbrala 11 projektov, pravi direktor agencije Franc Gider. Sredstev na razpisu za mlade raziskovalce v gospodarstvu, na primer, pa podjetja niso izkoristila v celoti. Prijavljenih je bilo 90 projektov, odobrenih 71, denarja pa je bilo za 120 projektov.
Ena večjih ovir pri pretoku sredstev iz državne in evropske blagajne do podjetij so zelo dolgotrajni in zapleteni postopki usklajevanja med agencijo, posameznimi ministrstvi, ki so naročniki razpisov, in pristojnim organom upravljanja, službo vlade za lokalni razvoj. Za zdaj nimamo podatkov, da bi se obetala reorganizacija pri upravljanju sredstev evropskih strukturnih skladov, pravi direktor agencije, ki se med drugim zavzema za nekatere poenostavitve pri poročanju v času izvajanja projektov. Napoveduje pa, da bo pristojna služba vlade kmalu odobrila nekatere spremembe.
Tri potrebne spremembe
In kaj bi bilo po Giderjevem mnenju treba storiti, da bi postopke pospešili? Potrebne so predvsem tri spremembe, odgovarja direktor agencije Franc Gider. Povsem bi bilo treba reorganizirati sistem izvajanja programov evropskih strukturnih skladov. Organ upravljanja bi izdal samo smernice in cilje, izvedba pa bi morala potekati decentralizirano, ne da bi organ potrjeval še vsak razpis posebej.
Drugič, poenostaviti bi morali pravila o upravičenih stroških oziroma pustiti več možnosti za prilagajanje izvajalcem. Spremeniti bi morali "prevajanje" evropskih pravil za naše razmere. To je namreč pripeljalo do tega, da smo evropska pravila spremenili v veliko strožje zahteve, kot je bilo zamišljeno v originalni različici. Primer: evropska pravila zahtevajo dokazila o nastalih upravičenih stroških. Naš organ upravljanja je to prevedel tako, da morajo podjetja za izplačilo plač predložiti plačilno listo, čeprav bi bila dovolj samo izjava, opisuje Gider.
In tretjič, spremeniti bi morali nadzor. Namesto tako imenovanega stoodstotnega nadzora štirih oči v dveh različnih institucijah bi morali uvesti nadzor pooblaščenih revizorjev v podjetju.
Združitev TIA z JAPTI?
Zaradi pomislekov o razdrobljenosti sredstev, ki jih država namenja podjetništvu, vlada razmišlja tudi o združitvi TIA in javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), je sredi lanskega decembra povedal minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari.
Uradnih informacij o tem še nimamo, pravi direktor TIA. Po njegovem mnenju pa bi bile prednosti takega združevanja predvsem združitev razpisov (manj razpisov z več razpisanimi sredstvi bi omogočilo več odobrenih projektov; podjetjem bi omogočila večjo preglednost razpoložljivih razpisov; pri prijavi in izvajanju bi lahko imeli enotno metodologijo; z enotno evidenco prijaviteljev in upravičencev pa bi lahko preprečili, da bi se isto podjetje z istim projektom prijavilo na več mestih hkrati).
Toda, pravi Gider, združevanje bi bilo smiselno le v podjetniškem in razvojnem delu. S tem bi ohranili strateško usmerjenost v tehnološki razvoj. Tuje naložbe in internacionalizacija pa bi morale ostati ločene od tehnološkega razvoja.
Za podjetja se bo še zadolževala tudi SID banka
Za pomoč podjetništvu pa vlada stavi veliko tudi na državno SID banko. Ta je samo konec decembra lani in letos januarja dala poslovnim bankam za financiranje naložb in oziroma ali obratnih sredstev 474 milijonov evrov. Denar je namenjen podjetjem, samostojnim podjetnikom in osebam javnega prava.
Letos namerava banka za financiranje malih in srednjih podjetij in infrastrukture občin zagotoviti še dodatna finančna sredstva s pomočjo evropske investicijske banke, iz drugih virov pa še dodatna sredstva za mala in srednja podjetja, napoveduje član uprave banke Jožef Bradeško. Višina teh sredstev bo odvisna od zmožnosti zadolževanja banke na mednarodnih finančnih trgih in seveda od potreb gospodarstva.
Zaradi finančne krize so potrebe po dolgoročnih virih financiranja še zlasti velike tako pri velikih kot pri malih in srednjih podjetjih, poudarja Bradeško. Mala in srednja podjetja večinoma povprašujejo po dolgoročnih posojilih predvsem za pripravo in izvajanje mednarodnih gospodarskih poslov. Čedalje bolj pa tudi za financiranje obratnega kapitala. Narašča tudi povpraševanje po posojilih za okoljevarstvene naložbe, naložbe v razvoj, raziskave in inovacije, pravi Bradeško.
Vir in informacije: Finance, 20.1.2009, www.finance.si, Avtor: Vera Avšič
