Ko udari kriza
Banke ne dajo posojil, kupci odhajajo, plačilni roki se daljšajo, zaposleni so nezadovoljni. Kaj boste storili?
»V nesreči vidiš, kdo je junak« pravi pregovor. Podjetnikom se sicer v krizah ni treba še posebej dokazovati, če so se že do zdaj dokazali z uspešnostjo. Vendar pa uspešno premagovanje težjih okoliščin zahteva še nekaj dodatnega »junaštva«.
Podjetnikova okolica se v tako veliki globalni krizi zagotovo nekoliko spremeni. In podjetnik mora ustrezno reagirati. Kaj se je oziroma se bo spremenilo v prihodnosti?
Denarja naj bi bilo manj in obrestna mera naj bi bila višja!
Vse evropske države, pa tudi ZDA se bojujejo proti temu, da se varčevanje v denarju, ki je osnova za posojanje, ne bi zmanjšalo. Tako jamčijo vloge v bankah do višin, ki se običajnim smrtnikom zdijo nedosegljive. In verjetno bodo pri tem uspešne. Trpijo sicer vsi, ki imajo prihranke v delnicah ali naložbenih skladih. Verjetno je, da jih bodo ljudje, pa tudi institucionalni investitorji počasi začeli spet kupovati. Cene se bodo počasi obrnile navzgor, vendar jih z najemanjem posojil verjetno kar nekaj časa ne bodo kupovali. Varčevanje v denarju postaja bolj in bolj »dobra naložba«. In ta denar bodo morale banke nameniti za kredite. Edini problem bi lahko bil, da bodo tudi države iskale denar za svoja posredovanja na denarnem trgu. Vendar imajo na voljo tudi druge rešitve. Tako ni nujno, da bi v bankah res čez noč zmanjkalo denarja. V Sloveniji bi bil lahko problem z možnostjo najemanja dolgoročnih kreditov, kajti od nekdaj nam manjka dolgoročnega varčevanja (morda smo preveč vlagali v delnice …).
Podobno je pri obrestni meri. Obrestne marže so se že pred časom zvišale za približno 0,5 odstotne točke. Zdaj se dvigujejo še naprej, banke jih skušajo zvišati na 2,1 do 2,5 odstotka. Ali boste uspeli s »trgovanjem« glede višine obrestne mere ali ne, je vprašanje, vendar trgujte. Spomnite banke, koliko so že do zdaj zaslužile s »prodajanjem« denarja vam. Povejte, da se banki ni treba bati za vračilo. Seveda le, če ste prepričani, da boste denar kljub krizi lahko vrnili! Če pa to ne bo šlo, banki povejte, da boste morda v težavah. Povejte jim pa tudi, da boste skupaj v še večjih, če bo banka zahtevala takojšne vračilo sredstev ali vam ne bi podaljšala roka za vračilo. Po razumni obrestni meri! Na srečo se je preobrnilo zviševanje obresti, ki smo jim bili pred časom priča na evrskem področju. Prvi rez je ECB že naredila in nekajkrat znižala ključno obrestno mero.
Podjetnik bo za vsak primer reagiral na potencialno zaostren položaj s tem, da se bo osredinil na denarni tok.
Prvi korak je, da začnete denarni tok redno načrtovati. Načrtovanje denarnega toka ni nič drugega kot druga oblika načrtovanja dobička (prihodkov in odhodkov) in investicij. Razlika je le v tem, da amortizacija ne pomeni odliva in da morda kak račun (kar je prihodek) ne bo plačan takoj. Seveda je treba v plan vnesti tudi vračila kreditov, plačila obrokov za lizing in za morebitne investicije. Torej pravzaprav nič posebnega, le nekaj časa si je treba vzeti. Če si ga boste, boste lahko ocenili, kaj vas čaka v naslednjem mesecu, trimesečju oziroma pol leta. Na podlagi načrta denarnega toka boste lahko reagirali!
Preverite, ali je vaša nabava optimalna!
Ali res naročate le tisto, kar je najbolj smotrno in ob pravem času? Neprodane zaloge vas lahko pokopljejo. Ne gre več le za to, da boste plačevali nepotrebne obresti. Zaradi prevelike oziroma neustrezne nabave boste lahko ostali brez denarja, brez bonitete…!
S skrbnejšo nabavo boste lahko optimirali tudi zaloge. Dopustite, da česa tudi morda ne boste mogli takoj dobaviti. Včasih se to sicer zdi pregrešno, saj tvegate ugled, da se pri vas vse takoj dobi. Toda če se boste v takšnem položaju znašli, boste morda našli blago in ga kmalu dobavili. Tudi vaši dobavitelji bodo občutili krizo in lahko pričakujete, da se bodo potrudili, da vas zadovoljijo. Morda lahko dobite tudi boljše pogoje. Vendar ne zahtevajte podaljševanja rokov, če ste že zdaj zamujali za dogovorjenimi. Morda jim lahko razložite položaj in jim predlagate, da bi blago nabavili na konsignacijo. Za dobavitelje je to morebiti sprejemljivejše, kot pa da bi jih »farbali« z dolgimi plačilnimi roki.
Računajte na to, da bi lahko imeli vaši kupci pri plačevanju težave!
Ne zaradi nagajanja, ampak zaradi resnih likvidnostnih težav. Če do zdaj niste vzpostavili sistema rednega spremljanja izpostavljenosti do posameznega kupca, je zdaj skrajni čas! To ni zadeva računovodstva ali financ (ti morajo le zagotoviti ažurne podatke). To je zadeva komercialistov! Ti morajo vedeti, da lahko robo dobavijo le, če so zapadli računi poravnani. Ne gre drugače. Težav drugih preprosto ne morete več pokrivati. V krizi je neredna izterjava preveč tvegana, razen če sami nimate preveč denarja. V tem primeru si morda lahko celo ustvarite dobre osnove za vnaprej, saj človek praviloma ne pozabi rešitelja! Vendar je tveganje v kriznih časih zelo veliko. Prav tako morate vedeti, da bodo kupci plačevali tistemu, katerega robo bodo potrebovali, in tistim, ki bodo svoj denar terjali in grozili z obrestmi. Res, da usklajevanje in terjanje nekaj stane. Vendar je pravočasno prejeti denar lahko zlata vreden.
Zelo verjetno bodo kupci na vas pritiskali, da jim podaljšate plačilne roke. Ker se jih običajno tako ali tako ne držijo, jim povejte, da jim jih ne morete podaljševati, da pa kak dodatni teden zamude ne bo pomenil težave. Da ne boste terjali ne zaračunali obresti še nekaj dni po zapadlosti. Težavno je namreč pozneje roke krajšati!
Pomembna postavka denarnega toka so investicije.
Investicije, ki jih moramo plačati takoj, kot tiste z odlogom plačila (lizingom, blagovnim kreditom), vam lahko povzročijo velike težave. Tudi če bi bila donosnost investicije zelo velika, doba vračila kratka, dajte prednost boljši likvidnosti. Vzdrževanje starih naprav (vozil) se zdi včasih drago, vendar je izdatek kljub temu veliko manjši. Če bo vse v redu, boste vašo investicijo lahko izpeljali pozneje, do tedaj pa ste veliko manj ranljivi. Tudi novi avtomobili naj počakajo boljše čase. Morda bi kazalo počakati tudi s prenovo računalnikov, morda celo uvedbo novih programov. Vendar so včasih prihranki pri specifičnih programih tako veliki, da je čas za uvajanje tudi v krizi.
Redno spremljajte, kaj se dogaja s poslovanjem. Kot rečeno, načrtujte sproti, najmanj mesečno. Če se napovedujejo težave, jih začnite takoj reševati. Skoraj zagotovo se bodo strahovi izkazali za resnične. Pogovarjaje se s prodajniki, prenašajte probleme na nabavne službe.
Tudi v krizi vedite, da so posel ljudje!
Verjetno lahko brez težav zmanjšate število zaposlenih s »podjetniško rezervno armado«, kot so zaposleni prek študentskega servisa in zaposleni za določen čas. Verjetno so tudi pri vas zaposleni delali nadure, pa če ste jih tako imenovali (plačevali) ali ne. Tudi te lahko zmanjšate brez težav. Ljudje od vas pričakujejo, da boste dobro opravili vlogo vodje in da jim boste nalili čistega vina. Verjamejo v vas, vendar pričakujejo, da jih boste o položaju redno in objektivno obveščali, kajti strah zaposlenih ima prav tako velike oči. Če izgubijo zaupanje, motivacije ne bo več! Tako jim povejte, kaj boste predvidoma naredili z racionalizacijami pri zaposlenih. Pri tem bodite realni, zamolčite le strahove, da bi lahko bilo še slabše, kot pričakujete.
Na vsak način se potrudite zadržati ključne ljudi.
Nekateri sodelavci so lahko odločilni pri premagovanju težav. Tudi če kaže, da jih boste težko plačevali, boste verjetno našli dovolj dela zanje. Verjetno so kljub krizi ali prav zaradi nje pripravljeni še naprej deliti z vami dobro in slabo. Pogovorite se z njimi, kako bi skupaj našli rešitve. Plača je tudi za ključne ljudi pomembna, vendar običajno ne odločilna. Možno je, da so zaradi drugih pozitivnih dejavnikov pripravljeni delati tudi za manj denarja. Morda si želijo več časa za izobraževanje, usposabljanje. Možno je, da bi potrebovali nekaj več časa za obnove hiše, potovanje v eksotične kraje…
Preverite tudi, ali bi lahko sami naredili v podjetju kaj, za kar najemate zunanja podjetja, na primer za čiščenje prostorov. Če imate dobre strokovnjake, lahko servisne dejavnosti ponudite na trgu. Skratka, izkoristite človeške potenciale, ki so v podjetju. Osnove v podjetju za to zagotovo že imate.
Nič nisem rekel o notranjih rezervah. Prepričan sem, da jih pravi podjetnik nima, kajti zagotovo ni čakal na krizo, da bi zmanjšal stroške.
V recesiji oglašujte
• V času recesije podjetja krčijo stroške, najraje kar vse po vrsti, od začetka do konca. Navadno med prvimi skrčijo stroške za oglaševanje. Strokovnjaki za trženje vidijo v tem veliko napako, ki podjetje tepe še dolgo po tem, ko je recesija mimo.
• Po mnenju Petra Faderja, profesorja marketinga na univerzi Wharton, naredi podjetje, ki zmanjša ali celo preneha oglaševati, v glavah kupcev prazen prostor za drugega ponudnika. V bistvu je v recesiji oglaševanje še toliko pomembnejše; če želi podjetje kaj sporočiti kupcem, potem lahko v času krize to stori učinkoviteje kot v času razcveta.
• Raziskava, ki so jo opravili pri McGraw-Hill Research med 600 podjetji, je tako pokazala, da so podjetja, ki so med krizo v letih 1981 in 1982 ohranila ali celo povečala proračun za oglaševanje, imela po koncu krize za nekajkrat višjo prodajo kot tista podjetja, ki so prenehala oglaševati.
• Med recesijo ni pametno oglaševati in poudarjati zgolj nizkih cen, razen če tega niste že prej počeli in vas kupci poznajo po nizkih cenah. Veliko učinkoviteje je oglaševanje prednosti izdelkov in sporočanje kupcem, kako jim lahko življenje (v težkih časih) naredite lepše.
• Strokovnjaki opozarjajo še na eno napako, ki se ji morajo podjetja med krizo izogibati. Tudi če prodaja upade, morajo enako skrbno negovati ugled svoje znamke, kot so to počela v lepših letih. Nikar si ne privoščite, da bi zaradi varčevanja trpela kakovost izdelkov ali odnos do kupcev.
Vir in informacije: Podjetnik, Januar 2009, www.podjetnik.si, Avtor: Igor Kadunc
