Obdavčitev upokojencev
POJASNILO: OBDAVČITEV UPOKOJENCEV - POSLOVODNIH OSEB IN PRIZNAVANJE POTNIH STROŠKOV
27.01.2009
Pojasnilo obravnava vprašanje obdavčitve prejemkov fizične osebe upokojenca za vodenje družbe kot direktor oziroma kot prokurist in hkrati lastnik podjetja ter vprašanje priznavanja potnih stroškov.
V obeh primerih za prejemke, ki ji oseba prejme za vodenje družbe, ni primerna sklenitev podjemne pogodbe. V skladu z Obligacijskim zakonikom se namreč s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.
Primernejši pravno-formalni podlagi za vodenje družbe sta pogodba o poslovodenju ali pogodba o delovnem razmerju. S to pogodbo se uredijo razmerja med družbo in njeno poslovodno osebo. V primerjavi s podjemno pogodbo je pogodba o poslovodenju tudi davčno bolj ugodna, saj v tem primeru ni potrebno plačati 25-odstotnega posebnega davka.
Replika, Računovodstvo in davčno svetovanje d.o.o., svetuje:
Pri tem je potrebno poudariti, da se po pogodbi o poslovodenju lahko izplačajo le storitve vodenja podjetja – torej sklepanje pogodb, zastopanje podjetja, razgovori s poslovnimi partnerji in podobno. Ne sme pa se po pogodbi o poslovodenju izplačevati drugih storitev, kot je denimo delo v trgovini.
Zaradi statusa upokojenca je pomembno predvsem naslednje: če na podlagi katerekoli pogodbe (o delu, poslovodenju ali celo po podjemni pogodbi) upokojenec opravlja naloge vodenja gospodarske družbe in ni hkrati tudi družbenik te družbe ter na tej podlagi prejme najmanj mesečni znesek v višini minimalne plače (trenutno 589,19 eur bruto), se za to obdobje začasno prekine pravica do prejemanja pokojnine, oseba pa se mora vključiti v zavarovanje v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter ponovno plačevati prispevke za socialno varnost (peti odstavek 13. člena ZPIZ-1).
Če pa je upokojenec hkrati družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe, se mora ne glede na dohodke, ki jih prejema, vključiti v zavarovanje. Torej tudi v tem primeru pravica do pokojnine začasno preneha, oseba pa mora plačevati prispevke za socialno zavarovanje najmanj v višini minimalne osnove za poslovodne osebe (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1).
V primeru, da se Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprememb ne sporoči in Zavod kasneje to sam ugotovi, lahko zahteva vračilo izplačanih pokojnin in plačilo neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob prenehanju funkcije poslovodne osebe, se pravica in višina pokojnine ponovno ugotovi in odmeri, pri tem se upoštevajo tudi vsi plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Da pravica do pokojnine začasno ne bi prenehala, je torej mogoče le v primeru, da upokojenec, ki je poslovodna oseba, ni hkrati lastnik gospodarske družbe in mesečno prejme manj kot znaša minimalna plača. V kolikor pa oseba teh pogojev ne izpolnjuje, lahko sklene delovno razmerje za polovični delovni čas in izkoristi pravico do delne pokojnine (drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1).
Ob koncu leta bodo vsi prejeti dohodki v davčnem letu, tako dohodki iz naslova pokojnine kot dohodki iz naslova dohodka, prejetega za vodenje družbe, obdavčeni po Zakonu o dohodnini glede na dohodninsko lestvico (tabela spodaj) in z upoštevanjem vseh ustreznih olajšav (splošna olajšava, osebna olajšava po dopolnjenem 65 letu starosti, olajšava za vzdrževane člane in druge morebitne olajšave).
Stopnje dohodnine za davčno leto 2009:
Če znaša neto letna davčna osnova v eurih / Znaša dohodnina v eurih
NAD DO DOHODNINA V EVRIH
7.410,42 16%
7.410,42 14.820,83 1.185,67 +27% nad 7.410,42 evr
14.820,83 3.186,48 +41% nad 14.820,83 evr
Ob izplačilu vsakega posameznega dohodka po pogodbi o poslovodenju je od bruto dohodka potrebno plačati 6-odstotni pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov. Odda se REK-1 obrazec.
Povračila stroškov (kilometrine, dnevnice ipd.), ki izhajajo iz vodenja poslovnega subjekta, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka po prvi točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), in sicer pod pogoji in do višin, ki jih skladno s 3. in 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Torej: ker se opravljanje dela oziroma storitve prokuristov in direktorjev v skladu z ZDoh-2 šteje za zaposlitev, ki po tem zakonu velja za odvisno pogodbeno razmerje, se prejemki iz tega naslova obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja. Hkrati pa imajo direktorji in prokuristi v tem primeru tudi možnost uveljavljanja povračila stroškov, ki nastanejo v zvezi z delom. Povračila stroškov se ne obdavčijo pod pogoji in do višine, ki jo določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Pravne podlage:
-Zakon o dohodnini (ZDoh-2), UL št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08)
-Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (UL št. 140/06, 76/08)
-Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), UL št. 117/06, 24/08, 125/08)
-Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 UPB4), UL št. 109/06
-Obligacijski zakonik (OZ-UPB1), UL št. 97/2007
-Pojasnilo DURS, št. 4210-267/2007 z dne 04.09.2007
Polona Urh, računovodski servis Replika
